Hrana, ki jo otrok uživa v prvih dveh letih življenja (in hranilne snovi, ki jih prejema med nosečnostjo), močno vpliva na njegovo zdravje in razvoj. Ameriška akademija za pediatrijo izpostavlja določene hranilne snovi, ki so še posebej ključne in katerih pomanjkanje ima lahko doživljenjske posledice. Med njimi so železo, cink, baker, holin in vitamin D.

Prehrana v najzgodnejšem obdobju ne vpliva le na tveganje za razvoj debelosti, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni v otroštvu in odrasli dobi. Prvi dve leti sta najpomembnejši tudi za razvoj možganov. Ameriška akademija za pediatrijo opozarja, da lahko pomanjkanje ključnih hranilnih snovi privede do primanjkljaja v funkciji možganov, ki ga ni mogoče popraviti. Neustrezno prehrano v prvih dveh letih povezujejo z nižjim IQ-jem, težavami v vedenju in slabšim uspehom v šoli.

“Raziskave na tem področju postajajo pomembne,” pravi dr. Sarah Jane Schwarzenberg, profesorica pediatrije na Univerzi v Minnesoti. “Z dolgoročnim pozornim pristopom k prehrani lahko izboljšamo zdravje otrok.” Pri dojenčkih, starejših od šest mesecev, se hitro lahko zgodi, da ne dobijo zadostne količine cinka, železa in vitamina D, zato je treba biti pozoren, katere hranilne snovi dobijo s trdo hrano.

Te hranilne snovi so še posebej pomembne za zgodnji razvoj možganov

Beljakovine: meso, perutnina, ribe, jajca, jogurt, fižol, žitarice

Cink: govedina, svinjina, mleko, tofu, fižol, arašidovo maslo

Baker: polnozrnate žitarice, fižol, krompir

Železo: govedina, piščanec, ribe, obogatene žitarice, špinača, fižol

Selen: piščanec, obogatena testenina, jajca, rjavi riž

Holin: govedina, perutnina, jajca, bela riba, losos, fižol

Folna kislina: špinača, pomarančni sok, riž, avokado, polnozrnati kruh

Jod: trska, kuhinjska sol, mleko, kozice, jajce, konzervirana tuna

Vitamin A: sladki krompir, korenje, mango, jajca, mleko

Vitamin D: losos, tuna, mleko, sok

Vitamin K: špinača, ohrovt, brokoli, grah, borovnice

Vitamin B6: žitarice, čičerika, banane, krompir, arašidovo maslo

Vitamin B12: žitarice, losos, mleko, govedina, jogurt, sir

Polinenasičene maščobne kisline dolgih verig: ribe, repično olje, lanena semena, sončnično olje

“Na žalost dojenčka ne moremo vprašati, zakaj točno si mane oči,” je za Live Science povedala dr. Rebecca Dudovitz, izredna profesorica splošne pediatrije na Medicinski fakulteti Davida Geffna Univerze Kalifornije v Los Angelesu (UCLA).

Ljudje si po njenih besedah običajno podrgnejo ali manejo oči, ko so utrujeni. “Menimo, da je to morda povezano z občutkom nelagodja, ki ga doživite, ko so vaše očesne mišice delale naporno in je čas za počitek,” je dejala Dudovitz. Tako kot vaša ramena morda potrebujejo masažo, ko ste ves dan sedeli za mizo, se mišice, ki pomagajo očem pri ostrenju, počutijo bolje, ko si pomanete oči. Dojenčki veliko časa zrejo v predmete v svojem okolju, zato se jim oči hitro utrudijo.

Ko dolgo časa zremo v nekaj, lahko pride do izsušitve oči. Glede na to, da dojenčki v minuti zamežikajo le nekajkrat, ni presenetljivo, da se jim oči izsušijo.

Pomen trislojne strukture solz

Solze so sestavljene iz več plasti, in sicer iz mukozne (sluz), vodne in lipidne (oljne). Lipidna plast, ki jo izločajo Meibomove žleze, zadržuje vlago, je pojasnil oftalmolog dr. Robert W. Arnold. “Zato so zdrave solze trislojne. Ta trislojna struktura se mora ob mižanju obnoviti in enakomerno razporediti po površini,” je povedal.

Kadar ne mižimo dovolj, trislojna struktura lahko razpade, zato postanejo določena območja na površini roženice suha. V takih primerih je drgnjenje oči morda le opomnik, da moramo večkrat mižati. “To je podobno dihanju, katerega hitrost je običajno avtomatska in zadostna. Vendar pa, ko smo raztreseni ali utrujeni, morda ne dihamo dovolj pogosto ali dovolj globoko,” je dejal Arnold, ki meni, da bi pri drgnjenju oči pri otrocih lahko šlo za podobno stvar.

Najverjetneje si dojenčki manejo oči iz istih razlogov kot odrasli: njihove oči so utrujene in suhe, pripravljene pa so tudi na popoldanski spanec.

Enrique Iglesias in Anna Kurnikova sta pred kratkim postala starša četrtemu otroku. Paru se je rodil deček Romeo, ki se je pridružil dvojčkoma Nicholasu in Lucy (9 let) in Mary (6 let).

Ponosni oče je pred kratkim na svojih družbenih omrežjih objavil posnetek, ki sta ga posneli hčerki. Na njem je videti 3-mesečnega Romea, ki “stoji”. “Režija: Lucy in Mary,” je ob posnetku zapisal Iglesias. Na posnetku je videti, malega Romea, ki leži, oče pa ga nato prime za roke in dvigne na noge, zaradi česar je videti, kot da malček stoji. V ozadji je slišati eno od deklet, ki navdušeno reče: “Hodi!“.

View this post on Instagram

A post shared by Enrique Iglesias (@enriqueiglesias)

Otrok se bo vseh motoričnih dejanj naučil samostojno

V komentarjih pod posnetkom je veliko ljudi opozorilo, da tri mesece stari dojenčki ne smejo stati niti s pomočjo in da ni dobro, da se jih tako dviguje.

Na to je za portal Miss Mama opozorila tudi fizioterapevtka Marina Kovačević. “Potek motoričnega razvoja določajo genetsko določeni vzorci razvoja, spodbujajo pa ga tudi okoljski dražljaji, na katere se možgani odzivajo s kompleksnimi reakcijami avtomatske narave. To otroku omogoča nenehno izboljševanje motoričnih sposobnosti. Otrok se rodi z določenimi zmožnostmi/sposobnostmi, ki jih dodatno razvija in izboljšuje. Ključni dogodki v motoričnem razvoju novorojenčka in dojenčka se imenujejo razvojni mejniki.” Otrok mora osvajati mejnike, vendar je poleg količine pomembna tudi kakovost izvajanja določene motorične dejavnosti.

“Splošno pravilo motoričnega razvoja je, da razvoj poteka od glave do pet, zato je prvi mejnik nadzor nad glavo, sledi nadzor nad telesom, rokami, trupom in nogami. Pridobivanje glavnih motoričnih funkcij (nadzor nad glavo, stranski prenosi v ležečem položaju, sedenje, stoja, hoja, plazenje, prijemanje) poteka povsem spontano. Otrok se bo vseh motoričnih dejanj naučil popolnoma samostojno, zato ga ni treba ‘učiti’ sedeti, stati, prijemati ali hoditi. Med motoričnim in psihološkim razvojem obstaja povezava in velik medsebojni vpliv, zato se pogosto uporablja izraz ‘psihomotorični’ razvoj.“

Drugače povedano: otrokov razvoj mora slediti določeni poti in ga ne smemo poskušati spodbujati k nečemu, za kar še ni prišel čas.

• Preberite več o otrokovih razvojnih mejnikih v prvem letu življenja.

Prvo leto otrokovega življenja je pravi vrtinec mejnikov. Od prvega joka in prve umazane plenice do prvega plazenja in korakov. Poleg fizičnih sposobnosti, kot so prevračanje, sedenje, plazenje in hoja, otroci razvijajo tudi socialne veščine, kot so posnemanje izrazov in izražanje čustev z jokom ali smehom.

Čas, ko dosežejo posamezne mejnike, se lahko zelo razlikuje od otroka do otroka. Pomembno je, da redno opravljate preglede pri pediatru in se v primeru dvomov ali vprašanj obrnete nanj.

Razvojni mejniki so vedenja in fizične spretnosti, ki jih otroci dosežejo in osvojijo med rastjo. Kaj torej lahko pričakujete v prvem letu življenja vašega otroka?

Prvi mesec

Morda se zdi, da je vaš otrok v tem obdobju le jé, kaka in spi. A ni čisto tako. Mejniki, na katere morate v prvem mesecu biti pozorni, so:

• prinašanje rok in pesti k ustom (čeprav ne vedno z veliko natančnostjo);
• razvoj refleksov – odzivanje ob glasnih zvokih, zapiranje oči ob svetlih lučeh;
• osredotočanje na predmete, ki so v razdalji 3,5 metra od njihovega obraza;
• obračanje k znanim zvokom in glasovom.

Drugi mesec

V drugem mesecu boste zaznali kar nekaj sprememb. Do konca drugega meseca bo vaš otrok verjetno:

• začel oddajati prve nežne glasove;
• poskušal slediti gibanju z očmi (t. i. sledenje), čeprav morda ne bo videti zelo usklajeno;
• držal glavo pokonci in potiskal navzgor z rokami, ko leži na trebuhu.

Tretji mesec

V tretjem mesecu bodite pozorni na:

• nasmeh ob zvoku vašega glasu;
• dvigovanje glave in prsnega koša ter brcanje z nogami, ko leži na trebuhu;
• prijemanje igrač;
• večjo natančnost pri dajanju rok v usta;
• izgovarjanje več samoglasnikov (ooh in ah);
• prepoznavanje znanih obrazov in predmetov na daljavo;
• poskuse posnemanja vaših izrazov na obrazu.

Četrti mesec

V tej fazi vaš otrok izpopolnjuje že dosežene mejnike. Na primer, lahko bolj dosledno in dlje časa drži glavo pokonci, bolj koordinirano prime igrače in natančneje posnema vaše izraze. Drugi mejniki so:

• drži ropotuljico in jo hkrati trese;
• morda se začne prevračati s trebuha na hrbet;
• bolj tekoče sledi gibanju;
• pritiska na noge, ko ga držite v stoječem položaju.

Peti mesec

Vaš otrok še naprej raste, raziskuje in se uči. Ko se njegova moč in koordinacija povečata, boste morda opazili, da vaš otrok:

• se prevrača s trebuha na hrbet in nazaj na trebuh;
• prime svoje noge in jih morda celo vtakne v usta;
• premika predmete iz ene roke v drugo;
• kaže zanimanje za hrano, ki jo jeste, kar je znak, da je pripravljen na trdno hrano.

Šesti mesec

Vaš otrok raste! Zdaj morda:

• za kratek čas sedi brez podpore;
• izgovarja soglasnike (mmmm) in samoglasnike (eeee, ooooo);
• se igra in izraža nezadovoljstvo, ko se igra konča;
• poskuša doseči stvari, ki so zunaj njegovega dosega;
• prepozna svoje ime;
• izraža čustva (z jokom ali jokavim glasom, ko je žalosten ali jezen, in smehom ali vreščanjem, ko je vesel).

Glede na to, da je zdaj vedno boljši v prijemanju in držanju predmetov, Ameriška akademija za pediatrijo pravi, da je starost šest mesecev dober čas, da začnete spodbujati otroka, naj se hrani sam z žličko in rokami.

Sedmi mesec

Vaš otrok nadaljuje z nadgrajevanjem tega, kar se je že naučil. Pomembni mejniki so:

• daljše sedenje brez podpore, 
• odzivanje na besedo “ne”, 
• prepoznavanje čustev (veselje, strogost itd.) glede na vaš ton; 
• uporaba rok kot grabelj za doseganje predmetov (t. i. “grabljenje”)
• odzivanje na izraze – nasmeh na nasmejan obraz, negotov pogled na prestrašen obraz
• dajanje predmetov v usta, da jih raziskuje; 
• bolj gladko sledenje predmetom; 
• vezanje več soglasnikov med oglašanjem. 

Osmi mesec

Morda boste opazili, da se vaš malček zdaj lahko prevrača, sedi in premika predmete iz roke v roko ali iz roke v usta kot pravi profesionalec. Morda boste tudi opazili, da vaš otrok:

• z rokami in koleni ziblje naprej in nazaj ali se plazi po tleh; 
• se dvigne v stoječi položaj; 
• se veliko slini slini (nekateri otroci v tej starosti dobijo prve zobe); 
• še naprej aktivno zlaga skupaj zvoke; 
• razvija strah pred neznanci ali ločitvijo – to je vrsta stiske, ki jo otroci občutijo, ko so ločeni od staršev ali primarnih skrbnikov. 

Deveti mesec

Vaš dojenček se premika! Morda:

• leze; 
• se bolj samozavestno dvigne v stoječi položaj; 
• se igra skrivalnice ali išče predmet, ki ste ga skrili; 
• uporablja pincetni prijem (drži majhen predmet med kazalcem in palcem); 
• kaže na stvari, ki jih želi.

Deseti mesec

Vaš dojenček nadaljuje z raziskovanjem in preizkušanjem. Opazujte svojega dojenčka, ko:

• se premika iz stoječega položaja v klečečega ali iz plazenja v “križarjenje” ali hojo, medtem ko se drži pohištva ali predmetov v sobi; 
• udarja predmete drug ob drugega, samo da bi slišal zvok, ki ga ustvarjajo; 
• vlaga predmete v posodo in jih nato spet vzame ven; 
• se sam hrani s hrano, ki jo lahko je s prsti;
• kima z glavo “ne” in maha “adijo”.

Enajsti mesec

Poleg seganja, plazenja in plazenja z oprijemanjem vaš otrok dosega še nove mejnike. Morda: 

• še naprej raziskuje jezik in uporablja pravilno intonacijo;
• razume preproste izjave, kot je “ne dotikaj se”; 
• posnema vaše vedenje, na primer pritiska na gumbe na telefonu igrači in “žlobudra”, kot bi posnemal vaše pogovore.

Dvanajsti mesec

Čestitamo! Uradno imate malčka. V dvanajstem mesecu bo vaš otrok verjetno:

• hodil, stal brez opore in morda celo naredil korak ali dva; 
• raziskoval predmete z udarjanjem, metanjem in padanjem;
• govoril eno ali dve preprosti besedi, kot so “zdravo”, “ne” in “adijo”; 
• pravilno uporabljal predmete, čeprav morda nerodno (npr. žlico, glavnik); 
• pogledal na pravi predmet, ko rečete: “Kje je žoga?”

Kdaj se posvetovati s pediatrom?

Čeprav večina otrok doseže mejnike približno v isti starosti, obstaja širok razpon “normalnega”. Poudarek je na besedi približno, poudarjajo pri Healthline.

Otrok vaše sestre je začel hoditi pri 10 mesecih, vaš pa se pri 13 mesecih še vedno plazi? Normalno. Vaš otrok pobira drobne koščke s tal kot za šalo, otrok vaše sosede iste starosti pa se še vedno trudi? Tudi to je normalno. 

Otroci, rojeni prezgodaj ali z zdravstvenimi težavami ali prirojenimi motnjami, lahko za doseganje mejnikov potrebujejo več časa. Študija iz leta 2018 je pokazala, da deklice mejnike dosežejo prej kot dečki. vendar pa razlike niso bile velike.

Pediater bo na pregledih spremljal mejnike in napredek vašega otroka. Če bo menil, da je potrebno ukrepati, vam bo to povedal. Poslušajte tudi svojo intuicijo. Če menite, da je nekaj treba preiskati, to povejte. 

Ne pozabite, da je povprečna starost za doseganje določenih mejnikov le povprečje. Nekateri otroci bodo nekatere stvari dosegli prej, drugi pa pozneje. S tem ni nič narobe. 

Igra na prostem ni le zabava, ampak je ključnega pomena za zdrav otrokov razvoj. Strokovnjaki poudarjajo, da igra na prostem pomaga krepiti mišice, koordinacijo, socialne veščine, ustvarjalnost in duševno zdravje. In čeprav sodobno življenje in tehnologija pogosto omejujeta čas, preživet na prostem, obstaja veliko preprostih načinov, kako otrokom zagotoviti varne, zabavne in nepozabne izkušnje igre na prostem.

Otroci preživijo vse manj časa na prostem, kar lahko vpliva na njihovo telesno, kognitivno in socialno-čustveno zdravje.

Pomanjkanje igre na prostem pri otrocih

Po mnenju dr. Traci S. Williams, klinične psihologinje, otroci danes vse bolj trpijo zaradi tako imenovanega “primanjkljaja igre na prostem“. Pomanjkanje časa na prostem lahko omeji gibanje, motorične sposobnosti in socialno interakcijo.

“Hoja, tek, skakanje in plezanje krepijo mišice, izboljšujejo prostorsko zaznavanje ter ravnotežje in koordinacijo,” je povedala za portal Parents. “Otroci dobijo tudi vitamin D iz sonca, ki je pomemben za zdravje kosti in razpoloženje. Gledanje v daljavo na prostem zmanjšuje obremenitev oči. Otroci, ki preživijo vsaj eno uro na dan zunaj, lahko zmanjšajo tveganje za razvoj kratkovidnosti za več kot 14 odstotkov.“

Pomembne so tudi kognitivne koristi. Karina Linch iz BrainPOP poudarja, da preživljanje časa v naravi otroke sprošča, zmanjšuje stres, pomaga pri razpoloženju in povečuje koncentracijo. Igra na prostem spodbuja radovednost, opazovalne sposobnosti in ustvarjalnost.

Socialno-čustveni razvoj se krepi tudi z igro z drugimi otroki. Dr. Cara Goodwin poudarja, da odprta, ustvarjalna igra spodbuja sodelovanje, komunikacijo in učenje, kako se spopasti z zmago in porazom.

Kako spodbujati igro na prostem

Strokovnjaki priporočajo, da otroci preživijo vsaj 30 minut na dan na prostem. Če je to izziv, preprosto vključite igro v svojo rutino sprehode, kolesarjenje ali skupne dejavnosti na dvorišču ali v bližnjem parku. Dr. Williams priporoča, da ob koncih tedna namenite nekaj ur igri na prostem. “

Jeanne Bennett iz organizacije Columbia Play Project poudarja pomen omejevanja časa pred zasloni in vključevanja staršev v igro. “Medtem ko se vaši otroci igrajo, ne bodite na telefonu. Pridružite se jim pri igri,” staršem polaga na srce Bennett.

Kaj pa v urbanem okolju?

Tudi v urbanem okolju, kjer je prostor omejen, lahko otroci preživijo čas na prostem. Strokovnjaki priporočajo igranje različnih iger na prostem, iskanje naravnih predmetov v parku, obisk lokalnih igrišč, sprehode v naravi, obisk živalskega vrta ali otroškega muzeja.

Samostojna in vodena igra

Pomembno je, da imajo otroci priložnosti za samostojno in vodeno igro na prostem. Dr. Goodwin in dr. Williams pojasnjujeta, da takšna igra razvija sposobnost uravnavanja vedenja in čustev, reševanja problemov in iskanja veselja. Otroci se učijo z raziskovanjem, plezanjem, igro v travi, vodi, s palicami in drugimi naravnimi materiali.

Igra na prostem pomaga staršem, da se sprostijo in so prisotni s svojimi otroki. “To nas odvrne od odgovornosti, prenosnikov in opravil, hkrati pa izboljša družinske vezi,” pravi dr. Williams.

Ideje za igro na prostem

Strokovnjaki priporočajo različne dejavnosti, ki spodbujajo gibanje, ustvarjalnost in raziskovanje:

• skrivalnice, iskanje zaklada, igre z žogo
• kolesarjenje, rolanje, skakanje s kolebnico;
• plezanje po drevesih, risanje s kredo, spuščanje zmajev;
• raziskovanje narave, nabiranje listov, vejic in semen za ustvarjalne projekte;
• pikniki, vodne igre, baloni, mehurčki, igre na snegu.

Tudi preproste dejavnosti, kot so risanje na tablo, gradnja predorov iz naravnih materialov ali gradnja mini mest zunaj, spodbujajo ustvarjalnost in samostojno razmišljanje.

Igra na prostem ni razkošje, ampak ključni del zdravega otrokovega razvoja. Strokovnjaki se strinjajo, da več prostora, časa in priložnosti za igro, kot jih damo otrokom, večje bodo njihove spretnosti, zdravje in sreča.

Ko se dojenčki rodijo, zlasti tisti s svetlo poltjo, so njihove oči svetle, ker imajo v očeh zelo malo melanina. Melanin je pigment, ki daje barvo očem, koži in lasem. “Količina melanina v šarenici, barvnem delu očesa, določa, kakšno barvo oči bo imel človek,” pojasnjuje pediatrični oftalmolog Douglas Fredrick.

Genetika določa, koliko melanina oziroma pigmenta bo imel človek v telesu. DNK, ki ga otrok prejme od staršev, določa, ali bodo njegove oči rjave, modre, zelene ali druge barve. Dojenček se lahko rodi z modrimi očmi (ker oči včasih ne proizvajajo veliko ali nič melanina, medtem ko je otrok v maternici), vendar po rojstvu svetloba spodbuja proizvodnjo melanina, zato se barva oči sčasoma lahko spremeni.

Pomembna je količina pigmenta

“Pomembno je razumeti, da sprememba ni posledica barve pigmenta. V očesu ni modrega, sivega, zelenega ali rjavega pigmenta,” poudarja oftalmolog. Edini pigment, ki ga imamo v očeh, je rjav, količina tega pigmenta pa določa, ali bodo oči nekoga svetlejše ali temnejše.

Ne glede na znanost se zdi, da gre za preprosto enačbo: en starš z rjavimi očmi in še en starš z rjavimi očmi bi moralo pomeniti enega otroka z rjavimi očmi, kajne? Ni nujno. “Barva oči dojenčka ni odvisna le od barve oči njegove mame in očeta, ampak tudi od barve oči njegovih starih staršev,” pravi oftalmolog. V našem telesu je več genov, ki prispevajo k barvi oči. Tudi če imata oba starša rjave oči, je možno, da ima otrok modre oči, če imata starša gene za modre oči nekje v svoji genetski sestavi ali če imata mutiran gen, ki se lahko prenaša iz roda v rod kot recesivna lastnost.

Vse je stvar genetike

Tudi če ste preverili tabele ali kalkulatorje o barvi oči vašega nerojenega otroka, ne mislite, da so vse napovedi fiksne. “Nihče, vključno z vašim zdravnikom, ne more napovedati, kakšno barvo oči bo imel vaš otrok, ko odraste,” pojasnjuje oftalmolog. In karkoli vaš dojenček jé, kaj počne ali koliko svetlobi je izpostavljen, nima vpliva. Vse je stvar genetike.

Če se dojenček rodi z rjavimi očmi, to pomeni, da že ima količino melanina, ki jo določa njegov genetski kod, torej se barva otrokovih oči ne bo več spreminjala.

Trajna barva oči do enega leta

Strokovnjaki pravijo, da boste največjo spremembo najverjetneje opazili med šestim in devetim mesecem starosti. V nekaj tednih ali mesecih boste morda opazili, da barva otrokovih oči postane temnejša. “Sprememba je tako postopna, da je morda sploh ne boste opazili, dokler se nekega dne vaš dojenček ne zbudi in vas preseneti z drugačno barvo oči,” pojasnjuje oftalmolog. Do dopolnjenega 12. meseca ima večina dojenčkov svojo trajno barvo oči. Dr. Frederick pravi, da se barva oči nekaterih otrok lahko spremeni do šestega leta starosti. Vendar so takšni primeri redki in sprememba se ne zgodi čez noč.

V vsakem primeru se bo barva otrokovih oči spremenila brez kakršnega koli vpliva na vid ali druge težave z očmi. Če pa se barva oči spremeni samo na enem očesu ali če opazite, da so oči vašega dojenčka motne, obvezno obiščite pediatra ali otroškega oftalmologa.

Dojenje ima številne prednosti tako za otroka kot za mamo. Ena pomembnih prednosti dojenja za mamo je poraba kalorij. Ženske prsi med nosečnostjo postanejo tovarna mleka in začnejo proizvajati mleko 24 ur po porodu. 30 gramov materinega mleka vsebuje več kot 20 kalorij, izključno dojen dojenček pa v prvih šestih mesecih življenja porabi povprečno 700 gramov mleka na dan.

To v povprečju pomeni, da doječa mati porabi 500 dodatnih kalorij na dan. Ta številka je višja, če dojenček poje več, in nižja, če ima zmanjšan apetit. Ameriško združenje za nosečnost ocenjuje, da novopečene matere med dojenjem porabijo dodatnih 425 do 700 kalorij na dan.

• Mogoče vas zanima tudi: Kdaj se trebuh po porodu zmanjša?

Hitra izguba teže po porodu

Kurjenje dodatnih kalorij običajno vodi do opazne in hitre izgube teže, seveda ob predpostavki, da mama sledi načelom zdravega življenjskega sloga. Študija je pokazala, da so novopečene matere, ki dojijo, v prvem letu po porodu izgubile dvakrat več teže kot matere, ki niso dojile – 4,5 kg v primerjavi z 2,5 kg. Druga nedavna študija, v katero je bilo vključenih 30.000 žensk, je pokazala, da je mogoče v šestih mesecih po porodu samo z dojenjem izgubiti 11 kg nosečniške teže.

Poleg kurjenja kalorij lahko dojenje tudi učvrsti vaš srednji del telesa zaradi oksitocina, hormona, ki se sprošča med dojenjem. Oksitocin povzroča krčenje maternice, kar je zelo koristno med porodom. Po porodu pa oksitocin, ki se sprošča med dojenjem, pomaga zmanjšati maternico na velikost pred nosečnostjo. Prav tako novi dokazi kažejo, da imajo ženske, ki dojijo, nižjo stopnjo srčno-žilnih bolezni, ginekoloških rakov in celo sladkorne bolezni v primerjavi z materami, ki ne dojijo.

Ob svetovnem dnevu prezgodaj rojenih otrok, ki ga zaznamujemo 17. novembra, je v ospredju dejstvo, da je po vsem svetu desetina otrok rojenih prezgodaj. Letošnje geslo po navedbah Združenja za perinatalno medicino Slovenije poudarja pomen dobrega začetka v prvih trenutkih življenja, saj prav ta omogoča svetlo prihodnost.

Na oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor pripravljajo danes popoldne 2. srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin. Pospremili ga bodo s simboličnim spustom balonov v zrak.

Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok zaznamujemo od leta 2008. Namenjen je globalnemu ozaveščanju o izzivih in bremenu prezgodnjega rojstva. Pobudo za ta dan so dale organizacije staršev, združene v Evropsko fundacijo za skrb za novorojenčke (EFCNI). Pobudo sta podprla tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Unicef.

Simbol dneva nedonošenčkov so vijoličaste nogavičke, obešene na vrvici skupaj z devetimi belimi, kar simbolizira, da je vsak deseti novorojenček rojen prezgodaj. Vijolična barva predstavlja izjemnost in občutljivost najmanjših rojenih otrok. “Ti otroci in njihove družine si zaslužijo posebno pozornost in podporo,” pojasnjujejo v Združenju za perinatalno medicino Slovenije.

Posebna oskrba omogoča svetlo prihodnost

“Letošnje geslo poudarja pomen dobrega začetka v prvih trenutkih življenja, saj prav ta omogoča svetlo prihodnost. Posebna oskrba, ki jo nedonošenčki potrebujejo, ohranja in razvija njihov edinstven potencial. Med nekoč prezgodaj rojenimi so bili tudi Albert Einstein, Isaac Newton, Charles Darwin in Pablo Picasso – opomin, kako dragocen talent lahko izgubimo, če nedonošenčkom ne zagotovimo ustrezne oskrbe,” so zapisali v sporočilu za javnost ob tem dnevu.

Projekt poziva države, da poskrbijo za kakovostno oskrbo majhnih in bolnih novorojenčkov, krepijo materinsko zdravstveno varstvo za preprečevanje prezgodnjega poroda, zagotavljajo celostno podporo družinam ter skrbijo za pravičnost v dostopu do oskrbe. “Preživetje in razvoj nedonošenčkov ne sme biti odvisno od kraja rojstva ali socialno-ekonomskega statusa, vsak otrok mora dobiti priložnost,” poudarjajo v združenju. Tudi letos društvo pripravlja znanstveni simpozij ob svetovnem dnevu prezgodaj rojenih otrok. Letošnja tema so Presejalni testi novorojenčkov, potekal pa bo v petek v predavalnici ginekološke klinike UKC Ljubljana.

• Mogoče vas zanima tudi: Sedem stvari, ki jih morate imeti v porodnišnici

“Vsaka družina ima drugačne zahteve,” je povedala Charlotte Willis. “Delala sem tako kot varuška, ki živi v družini, kot tudi varuška, ki ne živi z družino. /../ Včasih se zgodi, da starši delajo dlje, zato jim tradicionalne ure varstva otrok ne ustrezajo ali pa imajo preprosto raje varuško v bližini. Poznam nekaj družin, ki so za svojega novorojenčka želele varuško, ki živi z družino, da bi imeli ponoči nekaj pomoči.“

Vsaka družina ima drugačne zahteve, tudi glede na to, ali gre varuška z njimi na počitnice ali ne. “Vedno se vnaprej dogovorimo o pričakovanjih, da je za vse v redu. Zame in za družino je pomembno, da natančno vemo, katere dni/ure bom delala in kdaj bom imela prosti čas. Slišala sem zgodbe o varuškah, ki so na počitnicah delale res dolge dneve, ker meje niso bile določene vnaprej,” je dejala.

Prepričanje, da imajo otroci, ki odraščajo z varuškami, hladen odnos s starši, je po njenih besedah mit. “V resnici varuške podpirajo družine, ne pa jih nadomeščajo. Otroci imajo običajno močne vezi tako s starši kot z varuško, moja naloga pa je, da sem njihovo podaljšek. Nikoli nisem srečala staršev, ki bi bili oddaljeni od otrok, po navadi potrebujejo varuško, ker jim druge možnosti varstva otrok ne ustrezajo – morda delajo dolge ure, zato ne morejo priti pravočasno v vrtec, ali pa želijo, da je njihov otrok po dolgem dnevu v šoli doma in ne v klubu, včasih pa ima njihov otrok posebne izobraževalne potrebe, zato želijo nekoga z več strokovnimi izkušnjami,” je dejala.

• Mogoče vas zanima tudi: Supervaruška Jo Frost razkrila izvor ideje o “poredni stopnici”

Doslednost je ključna

Charlotte Willis pravi, da pri svojem delu vedno upošteva pristop staršev k disciplini. Z njimi se odkrito pogovori, da se prepriča, da so poenoteni. “To otroku pomaga, da se počuti varno in podprto. Agencija, prek katere sem našla svojo trenutno službo, je zelo zainteresirana za povratne informacije, zato mene in mojo družino spodbuja, da se redno posvetujemo, da se prepričamo, da smo na isti strani glede discipline, vedenja, meja, hrane ali česarkoli drugega, kar se lahko pojavi,” je povedala.

Čas pred zaslonom je po njenem mnenju lahko koristen, če je nadzorovan in pomaga pri učenju. “Odvisno je od starosti, vendar verjamem v ravnovesje – zasloni so lahko izobraževalni, vendar so igre na prostem, branje in ustvarjalne dejavnosti veliko bolj dragocene,” meni Willis.

Največja napaka, ki jo družba dela pri vzgoji otrok, je po njenem prepričanju “podcenjevanje vrednosti nestrukturiranega igranja. Otroci se veliko naučijo preprosto z raziskovanjem, domišljijo in druženjem. Delajo napake, padajo in se spet dvignejo, pokažejo moč in vztrajnost, ko poskušajo znova“.

• Preberite tudi: Družina varuški ni dovolila jesti njihove hrane

Ameriški profesor in znanstvenik Robert C. Titzer trdi, da sta prvi dve leti otrokovega življenja najpomembnejši. “Obstaja raziskava Univerze Stanford, ki je pokazala, da dojenčki razmišljajo z različno hitrostjo glede na jezikovno okolje, v katerem so v prvih 18 mesecih življenja,” je dejal za The Sun.

“Glavni nasvet, ki bi ga dal staršem, je, da čim prej naučijo svojega otroka jezikovnih veščin, saj to ne bo vplivalo le na to, kako hitro bo otrok razmišljal, ampak bo vplivalo tudi na otrokov besedni zaklad in jezikovne veščine v prihodnosti. 90 % možganov se razvije do petega leta starosti, priporočam, da se približno 90 % vseh prizadevanj staršev v izobraževanje otroka vloži do petega leta starosti,” trdi Titzer. Torej, kar se otrok nauči v prvih letih življenja, bo močno vplivalo na njegov prihodnji uspeh. Dr. Titzer priporoča uvajanje pametnih iger že od prvih dni otrokovega življenja.

Otroška posteljica

“Obstajajo raziskave, ki kažejo, da se bo otrok bolje učil v interaktivnem okolju. Dober način za učenje v zgodnji mladosti je v interaktivnem okolju, kot je otroška posteljica z igračkami, ki visijo nad njo,” je dejal. Zdravnik priporoča, da se te dejavnosti začnejo že zelo zgodaj. “Dojenčki praktično nimajo nadzora nad svojim okoljem, zato bi morali starši na kakršen koli način narediti njihovo okolje interaktivno.“

Igre z baloni

Dr. Titzer predlaga staršem, da izkoristijo možnosti igre z baloni. Na dojenčkove noge in/ali roke narahlo privežete helijeve balone. “To dejavnost lahko izvajate že od nekaj tednov starosti, dojenčki pa lahko s premikanjem balona ugotovijo, ali premikajo roke ali noge,” pravi.

Branje

Dr. Titzer poudarja, da je branje ključnega pomena za otrokov razvoj. “Priporočam, da otroka čim prej seznanite z jezikovnimi spretnostmi in branjem. Branje knjig o različnih temah je eden najboljših načinov za razširitev otrokovega besednega zaklada. Namesto da ima vaš otrok najljubšo knjigo, ki jo preberete 100-krat, si priskrbite veliko različnih knjig,” svetuje zdravnik.

Kocke

“Kocke so čarobne igrače,” je prepričan dr. Titzer. Igranje s kockami v predšolskem obdobju je povezano z boljšim učenjem matematike in deluje kot odskočna deska za kasnejše, bolj kompleksne matematične koncepte.

Tetris

Tetris je odličen način za učenje kombinatorike in hitrega odločanja. “Če želite, da se otroci hitro odločajo, začnite igrati Tetris čim prej, saj je to veščina, ki se razvije zelo zgodaj v življenju,” pravi dr. Titzer.

Učenje jezikov

Dr. Titzer pravi: “Obstajajo raziskave, ki kažejo, da se je bolje učiti več jezikov hkrati že od rojstva. Priporočam uvajanje vsaj štirih jezikov, od katerih je eden kitajščina. Če se želite učiti kitajščine, ne čakajte, da bo vaš otrok star pet let. Obstajajo raziskave, ki kažejo, da se možgani razvijajo učinkoviteje, če vzporedno učite več jezikov že od rojstva. Če tega ne storite zgodaj, otrok ne bo razvil svojega polnega potenciala.“

Preproste igre s kockami

Dr. Titzer poudarja pomen učenja matematičnih konceptov vašega otroka že v zgodnji mladosti. “Obstaja veliko matematičnih igrač, a najpomembneje je, da se vaš otrok v prvih letih življenja nauči konceptov in številk. Igre s kockami so odlične za pridobivanje teh veščin. Vržete kocko ter se premikate naprej in nazaj glede na številko, ki jo dobite. Tako se bo otrok učil o številkah,” svetuje zdravnik.

Športne igre

Vemo, da je telesna dejavnost odlična za telesni razvoj, vendar vas bo morda presenetilo, da je šport odličen tudi za razvoj otrokovih jezikovnih veščin. Dr. Titzer poudarja, da s tem, ko otroka izpostavite različnim športom, širite tudi njegov besedni zaklad. “Prav tako se bo lahko naučil, kaj ga veseli, in ustrezno razvil svoje spretnosti,” je dodal.