Začetek šolskega leta poleg novih učbenikov in urnikov prinese tudi večno dilemo staršev: kako ohraniti šolska oblačila brez trajnih madežev. 

Travni madeži – preverite jih pred sušenjem

Med najpogostejšimi madeži, ob katerih staršem pogosto pade mrak na oči, so trdovratni travni madeži. Še posebej jih dobro poznajo mame mladih nogometašev, a ker so športna oblačila navadno izdelana iz pralno prijaznih materialov, večina takih madežev izgine že pri običajnem pranju.

Zelenkasti madeži na belih srajčkah, običajnih majicah in kavbojkah pa so lahko prava nočna mora. Strokovnjaki priporočajo uporabo navadnega pralnega detergenta: tekočino vtrite neposredno na madež, oblačilo namočite v toplo vodo, nato pa ga operite kot običajno in z istim detergentom. Pomembno je, da pred sušenjem preverite, ali je madež res izginil, saj je posušen travni madež skoraj nemogoče odstraniti.

Poskusite lahko tudi s sodo bikarbono, ki jo zmešate z vodo, da dobite pasto. Nanesite na madež in pustite delovati 10–15 minut. Nato sperite s hladno vodo in operite v pralnem stroju. 

Blato – počakajte, da se posuši

Pri blatu je ključno potrpljenje. Blato je lažje očistiti, ko se posuši. Takrat ga s topo stranjo noža ali ščetko odstranite z oblačila, nato madež potresite z žlico sode bikarbone.

Čez potreseno sodo dodajte še nekaj kapljic limoninega soka in pustite, da zmes zapeni. Tkanino nežno zdrgnite, pustite deset minut in nato operite kot običajno.

Preberite še: September prinaša stroške, s temi triki lahko prihranite

V nadaljevanju preberite:
– Navade so bile preprosto vtkane v vsakodnevno življenje.
– Veliko so hodili, se družili s sosedi, kuhali doma, dovolili, da jim je bilo tudi dolgčas in se državli vsakodnevnih rutin.
– Danes bi potrebovali bolj jasne meje med zasebnim in službenim.

Naši stari starši niso spremljali svojih korakov na pametnih urah ali analizirali svojega spanca z aplikacijami. Niso potrebovali kompleksnih jutranjih rutin ali dragih prehranskih dopolnil, da bi se dobro počutili.

Namesto tega so bile številne njihove najzdravejše navade preprosto vtkane v njihovo vsakdanje življenje. Čeprav je sodobna medicina prinesla ogromen napredek, je veliko dnevnih navad naših starejših, ki jih podpirajo današnje raziskave, še vedno vredno omeniti, piše YourTango.

Veliko so hodili

Za naše stare starše hoja ni bila vadba, ampak vsakdanje življenje. Odhod v trgovino z živili, obisk sosedov ali delo na vrtu je bilo nepredstavljivo brez hoje. Gibanje je bilo naravni del njihovega dne, namesto ure v telovadnici.

Njihov življenjski slog jih je preprosto silil v gibanje, zato sploh niso pomislili na štetje korakov. Ta aktivnost nizke intenzivnosti je dobra za zdravje srca, izboljšuje krvni obtok, krepi mišice in pomaga ohranjati gibljivost v starosti. Ponujala je tudi priložnost za upočasnitev, razmislek in zmanjšanje stresa.

S sosedi so se pogovarjali osebno

Danes se sliši skoraj neverjetno, toda ko so naši stari starši odraščali, je bilo povsem normalno, da so se sosedje in prijatelji nenapovedano oglasili, samo da bi klepetali ob skodelici kave. Poletne večere so preživeli na verandah v sproščenih pogovorih.

Namesto pošiljanja sporočil in brskanja po družbenih omrežjih so se ljudje družili osebno. Takšni kratki pogovori so gradili zaupanje in zmanjševali občutke osamljenosti. Raziskave kažejo, da je stik iz oči v oči pogosto bolj koristen za duševno zdravje kot video klici ali telefonski klici.

Večino obrokov so kuhali doma

Naročanje hrane in že pripravljenih obrokov ni bilo niti približno tako pogosto kot danes. Obroki so bili pripravljeni doma iz preprostih sestavin in so bili veliko bolj zdravi kot predelana hrana. To je bila tudi priložnost, da je družina redno jedla skupaj.

Ko so kuhali iz osnovnih sestavin, so natančno vedeli, kaj jedo. Domača kuhinja je spodbujala tudi ozaveščenost o velikosti porcij in ustvarjala rutino, ki so se je družinski člani veselili, saj so za mizo pogovarjali o dnevu, ki je bil za njimi.

Dovolili so si trenutke dolgčasa

Preden so pametni telefoni zapolnili vsak prosti trenutek, je bil dolgčas normalen del vsakdanjega življenja. Čakanje v vrsti, vožnja z avtobusom ali miren večer doma so pomenili, da so ljudje ostali sami s svojimi mislimi, branjem, vrtnarjenjem ali reševanjem ugank.

Čeprav dolgčas ni vedno prijeten, so trenutki, ko misli prosto tavajo, povezani z ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in reševanjem problemov. Po drugi strani pa lahko stalna izpostavljenost vsebinam oteži koncentracijo in popoln počitek.

Imeli so bolj dosledno dnevno rutino

Mnogi ljudje so se vsak dan zbujali, jedli, delali in šli spat približno ob istem času. Dosledna rutina pomaga uravnavati spanec, podpira zdrave navade, zmanjšuje duševno obremenitev zaradi nenehnega odločanja in ustvarja občutek stabilnosti, ki koristi tako fizičnemu kot čustvenemu zdravju.

Današnji urniki so pogosto bolj nepredvidljivi, saj elektronska pošta in obvestila, ki prihajajo zvečer in ponoči, motijo naš ritem. Zato je pomembno postaviti jasne meje med delom in osebnim življenjem. Ko to dosežete, je lažje vzpostaviti nekaj stabilnih navad, ki prispevajo k vašemu splošnemu občutku dobrega počutja.

Nekateri razgledi čakajo visoko nad morjem, drugi na robu srednjeveških mest, nad rečnimi kanjoni ali med istrskimi griči. Skupno pa jim je to, da si boste po postanku zagotovo rekli: “Ta ovinek je bil res vreden poti”.

Če med dopustom radi poiščete lepo razgledno točko, ujamete sončni zahod ali domov prinesete fotografijo, ki ne potrebuje veliko razlage, je so podali nekaj idej za izlete od Istre in Kvarnerja do Dalmacije ter notranjosti Hrvaške.

View this post on Instagram

A post shared by Skywalk Biokovo (@skywalk_biokovo)

View this post on Instagram

A post shared by Skywalk Biokovo (@skywalk_biokovo)

View this post on Instagram

A post shared by Skywalk Biokovo (@skywalk_biokovo)

V Naravnem parku Biokovo vas čaka eden najbolj znanih razgledov na Hrvaškem. Steklena ploščad Skywalk Biokovo se dviga visoko nad Makarsko riviero in ponuja pogled na morje, otoke in obalo, ki se razteza daleč pod vami. To je razgled za tiste, ki imajo radi malo adrenalina, veliko modrine in občutek, da stojijo na robu poletja.

View this post on Instagram

A post shared by Visit Croatia (@visit.croatia)

View this post on Instagram

A post shared by Wanderlust Travel Magazine (@magazinewanderlust)

Lubenice na Cresu so majhno kamnito naselje, postavljeno visoko nad morjem. Že sprehod skozi vas ima poseben čar, pravi razlog za obisk pa je pogled proti plaži Sveti Ivan in turkizni uvali globoko spodaj. To je eden tistih krajev, kjer ni treba veliko početi. Dovolj je, da se ustavite, pogledate proti morju in pustite, da lokacija opravi svoje.

View this post on Instagram

A post shared by Visit Croatia (@visit.croatia)

View this post on Instagram

A post shared by GoToCroatia (@gotocroatia)

Na Lošinju je razgledna točka Providenca eden najlepših krajev za zaključek dneva. Od tam se pogled odpira proti morju, otokom in lošinjskemu arhipelagu, zato je še posebej priljubljena ob sončnem zahodu. Providenca je razgled za trenutke, ko se vam nikamor ne mudi. Ko je dovolj, da sedite, gledate proti morju in čakate, da se dan počasi prevesi v večer.

View this post on Instagram

A post shared by CroatiaScapesSail1 (@croatiascapessail1)

Motovun je že sam po sebi eden najbolj slikovitih krajev v Istri. Z mestnega obzidja se pogled razpre čez dolino Mirne, vinograde, gozdove in mehke istrske griče. To ni Hrvaška morskih horizontov, ampak zelene notranjosti, odlične kulinarike, vina in majhnih zgodovinskih mest.

View this post on Instagram

A post shared by Dejan Milosevic (@ceotravellife)

Zrmanja je ena najlepših hrvaških rek, njen kanjon pa ponuja prizore, ki se močno razlikujejo od klasičnih poletnih motivov ob morju. Strme stene, zeleni odtenki reke in občutek odprte pokrajine ustvarijo razgled, ki je posebej priljubljen med ljubitelji narave in fotografije. Kanjon Zrmanje je dobra ideja za izlet, ko si zaželite nekaj bolj mirnega, naravnega in manj pričakovanega.

View this post on Instagram

A post shared by Slunj Rastoke (@slunj_rastoke)

Rastoke pri Slunju niso klasična razgledna točka z višine, ampak kraj, kjer se pogled ustavi na vodi. Slapovi, leseni mostovi, mlini in hiše ob rečnih tokovih ustvarijo prizor, ki ga je najlepše raziskovati počasi. Če potujete proti Plitvicam ali se vračate iz notranjosti Hrvaške, so Rastoke eden najlepših postankov za sprehod, fotografijo in nekaj miru ob vodi.

Koruzni labirint, ki je več let obiskovalce privabljal na Krtino, se letos seli v Ljubljano. V Stanežičah bodo obiskovalce prvič sprejeli v soboto, 11. julija.

Letošnja tematika labirinta je džungla. Popeljali vas bodo v neverjetni svet tropskega gozda. “Z zemljevidom v roki se podajte na raziskovanje in iskanje zabavno poučnih točk skozi koruzno ‘divjino’, ki ponuja zabavno, aktivno in nepozabno doživetje za družine z otroci in vse druge radovedneže. V labirintu boste našli tudi koruzni bar, kjer se boste lahko osvežili, posedeli in se zaigrali v senci koruze,” napovedujejo.

Koruzna džungla bo julija in avgusta odprta vsak dan med 9. in 20. uro. Septembra in oktobra ga boste lahko obiskali ob koncih tedna. Posebno doživetje pa pripravljajo zadnji teden oktobra, ko bo vse v znamenju noči čarovnic.

Spodbujajo trajnostno mobilnost

Lokacija je od središča Ljubljane oddaljena le približno deset minut vožnje. Obiskovalcem je na voljo veliko parkirišče, organizatorji pa spodbujajo tudi trajnostno mobilnost. Kdor bo prišel z vlakom, kolesom ali peš, bo nagrajen s popustom pri nakupu vstopnice.

Cene vstopnic ostajajo enake kot lani. Vstopnica za otroke do 15. leta stane 7 evrov, za odrasle 10 evrov, družinska vstopnica (4 osebe) 32 evrov. Otroci do 2. leta starosti imajo brezplačen vstop. Skupinam nad 15 oseb nudijo 10 % popust. Za osebe s posebnimi potrebami je vstop brezplačen. Predhodna najava pa ni potrebna, še pravijo organizatorji.

Mrežnica – reka s skoraj sto slapovi

Mrežnica velja za eno najlepših hrvaških rek. Kot pojasnjujejo na HTZ, je znana po turkizni vodi in kar 93 slapovih, zaradi česar jo mnogi imenujejo kar “hrvaške Plitvice brez gneče”. Reka je priljubljena med kopalci, ljubitelji kajakov in vsemi, ki iščejo mirnejšo alternativo jadranski obali. Posebej priljubljena so območja pri Dugoj Resi in Generalskem Stolu.

Korana – poletna klasika pri Slunju

“Korana izvira v Plitviških jezerih in skozi slikovito pokrajino teče vse do Karlovca. Številni domačini jo poleti uporabljajo kot naravno kopališče, posebej priljubljena pa sta območje Slunja in znamenite Rastoke. Hladna, bistra voda in bujna narava ustvarjajo idealne razmere za osvežitev,” opisujejo pri HTZ. 

View this post on Instagram

A post shared by Lovro Tomičić (@tomicic.photos)

Cetina – reka za ljubitelje aktivnih doživetij

Cetina je po njihovih navedbah najbogatejša reka Dalmacije in ena najbolj priljubljenih destinacij za rafting, kajakaštvo, soteskanje in druge adrenalinske aktivnosti. Obenem ponuja številne kotičke za kopanje in sprostitev, njen kanjon pa velja za enega najlepših naravnih prizorov v Dalmaciji.

Zrmanja – divja lepotica severne Dalmacije

Zrmanjo pogosto primerjajo s skandinavskimi rekami. Njeni kanjoni, slapovi in smaragdna voda ustvarjajo eno najbolj spektakularnih naravnih kulis na Hrvaškem. Poleti je reka idealna za kajakaštvo in raziskovanje skritih kotičkov severne Dalmacije.

View this post on Instagram

A post shared by Croatian Nomads (@croatiannomads)

Krupa – ena najbolj fotogeničnih rek na Hrvaškem

“Krupa, pritok Zrmanje, navdušuje s številnimi slapovi, lesenimi mostovi in skoraj pravljično pokrajino. Ob reki stoji tudi znameniti Kudin most, eden najbolj prepoznavnih simbolov tega dela Hrvaške,” opisujejo. 

Poletje ob rekah – drugačen obraz Hrvaške

“Hrvaške reke ponujajo drugačen pogled na državo. Namesto gneče na plažah obiskovalce čakajo neokrnjena narava, svežina, številna aktivna doživetja in skriti kotički, ki jih mnogi šele odkrivajo. Čeprav so morje in otoki še vedno glavni simbol poletja na Hrvaškem, vse več obiskovalcev v vročih poletnih dneh odkriva tudi lepote rek, ki ponujajo prijetno osvežitev in povsem drugačno poletno izkušnjo,” so sklenili. 

V nadaljevanju preberite:

• Zakaj je Park vojaške zgodovine lahko odlična ideja za poletni izlet.
• V Parku vojaške zgodovine se lahko preizkusite tudi na simulatorju letala MiG-21bis
• Kdaj bo muzejski teden.

Poletni meseci predstavljajo obdobje, ko se poveča potreba po načrtovanju prostočasnih dejavnosti v okviru družinskega življenja. Park vojaške zgodovine v Pivki se v tem času uveljavlja kot ena izmed možnosti za izlet, ki je zaradi svoje vsebinske zasnove primeren za različne starostne skupine, vključno z otroki in mladostniki.

V največjem muzejskem kompleksu v Sloveniji je na ogled bogat nabor vojaškozgodovinske dediščine, ki omogoča edinstven vpogled tako v nacionalno kot svetovno zgodovino.

V Parku vojaške zgodovine si namreč lahko ogledate eksponate vse od kamenodobnega loka do reaktivnega letala. Poleg obsežne tankovske, artilerijske in letalske zbirke s svojimi dimenzijami ter zgodbo navdušujejo zlasti muzejski »XXL« eksponati – nemška vojaška parna lokomotiva iz druge svetovne vojne, policijski čoln in podmornica P-913, ki si ju lahko ogledate tudi odznotraj. Sprehod skozi razstavo Pot v samostojnost vam bo odstrl pogled v prelomno obdobje rojstva slovenske države, razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne pa prikazuje spopad nemških in zavezniških kriptoloških služb v drugi svetovni vojni.

V Parku vojaške zgodovine se lahko preizkusite tudi na simulatorju letala MiG-21bis. Uporabnik sedi v originalnem sedežu in upravlja s pravimi kontrolami letala MiG-21bis.

Kdaj bo potekal muzejski teden?

Med 27. julijem in 2. avgustom bo v Parku vojaške zgodovine potekal poletni muzejski teden, ki bo obiskovalcem v vrhuncu poletne sezone ponujal več različnih vodenj po zbirkah ter razstavah, pri čemer bodo zaradi velikega deleža tujih obiskovalcev poleg slovenščine, vodenja organizirana tudi v angleščini. 

Ob obisku muzejskega kompleksa je mogoče izlet nadgraditi z raziskovanjem širše okolice. V neposredni bližini Parka vojaške zgodovine so urejene številne sprehajalne poti, ki omogočajo aktivno preživljanje časa v naravi. Za zagotovitev nemotenega poteka obiska in dostopa do vseh muzejskih vsebin, vključno z dodatno ponudbo, je priporočljivo upoštevanje navodil glede predhodnih rezervacij terminov.

Za preizkus na simulatorju letenja Mig-21 in za ogled notranjosti podmornice ter policijskega čolna P-111, kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti info@parkvojaskezgodovine.si.

Letos ga boste lahko obiskali med 16. julijem in 22. avgustom 202, ko se Mestni kino Domžale ob četrtkih, petkih in sobotah seli v Arboretum Volčji Potok. “Na najlepšem filmskem travniku daleč naokoli bo kar 18 poletnih večerov namenjenih sproščenemu druženju na prostem, dobrim filmskim zgodbam in poletnemu kinu pod zvezdami,” opisujejo organizatorji.

Filmske večere bodo odprli v četrtek, 16. julija, s premiero dokumentarnega filma Fotograf, ki predstavlja izjemno zapuščino Petra Nagliča. S svojimi fotografijami je ujel življenje svojega časa in pomembne trenutke oblikovanja slovenske identitete.

V nadaljevanju poletja se bodo zvrstili dokumentarni filmi, filmske pustolovščine, animirane uspešnice, komedije in družinski filmi, ki bodo poskrbeli za prijetne poletne večere v objemu narave.

Znan je že julijski spored, vstopnice so že v prodaji. 

četrtek, 16. julija / 21.00 / premiera dokumentarnega filma FOTOGRAF

petek, 17. julija / 21.00 / akcijska pustolovščina ODISEJA

sobota, 18. julija / 21.00 / animirana akcijska komedija MINIONI IN POŠASTI

četrtek, 23. julija / 21.00 / akcijska pustolovščina SMRT ROBINA HOODA

petek, 24. julija / 21.00 / komedija VABILO

sobota, 25. julija / 21.00 / družinski film VAIANA

četrtek, 30. julija / 21.00 / drama ZEJTUNE

petek, 31. julija / 21.00 / akcijski film SPIDER-MAN: NOV DAN

Vstopnice so na voljo pri blagajni Arboretuma Volčji Potok, pri blagajni Mestnega kina Domžale in na vstopnice.arboretum.si, www.kd-domzale.si ter https://olaii.com/. Spletna prodaja je možna do pol ure pred začetkom projekcije.

Na travniku ob vhodu v park

Redna cena vstopnice za odrasle, upokojence in študente je 8 EUR.  Za otroke do 18. leta, brezposelne, imetnike Evropske kartice ugodnosti za invalide in spremljevalca imetnika Evropske kartice ugodnosti za invalide je cena vstopnice 5 EUR. Za nakup vstopnice po znižani ceni je treba predložiti ustrezno dokazilo o statusu.

Za nakup vstopnic lahko vnovčite tudi darilne bone in brezplačne vstopnice Mestnega kina Domžale.

Filmski večeri v Arboretumu se odvijajo na travniku ob vhodu v park. Projekcije se začnejo ob 21.00, od 13. avgusta dalje pa ob 20.30. Vstop v park s filmsko vstopnico je mogoč eno uro pred projekcijo. S sezonsko vstopnico Arboretuma Volčji Potok je vstop v park na dan projekcij mogoč do 19.00. Sezonska vstopnica za ogled filma ne velja.

Ob slabem vremenu projekcija odpade. O odpovedi vas bodo obvestili okoli 18. ure na spletnih straneh Mestnega kina Domžale, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in Arboretuma Volčji Potok ter na Facebooku in Instagramu.

Vstopnice za odpovedano projekcijo lahko zamenjate za katero koli drugo projekcijo Filmskih večerov v Arboretumu ali pa se na prodajnem mestu, kjer ste kupili vstopnico, dogovorite za vračilo kupnine.

Projekcije se odvijajo na prostranem travniku, kjer bo na voljo 300 stolov. “Ker je število sedišč omejeno, priporočamo, da na projekcijo prinesete tudi svoje sedalo ali ležalnik. Če si boste zaželeli posebne filmske izkušnje, bo nekaj mest namenjeno tudi piknik odejam, ki jih morate prinesti s seboj,” dodajajo. 

Poletni večeri so lahko hladni, zato priporočajo, da s seboj prinesete še kakšno toplo jopico, ki vas bo grela do konca filma. Ob prizorišču projekcij bo odprta tudi filmska kavarna, kjer bodo na voljo filmska pijača in jedača. Psom vstop na filmsko prizorišče ni dovoljen.

V nadaljevanju preberite: 
 – Le štiri odstotke mladih bi najbolj motila izguba dostopa do interneta za en teden.
 – Kaj je za mlade najpomembnejša veščina prihodnosti.
 – Kako pomembna je za mlade zaščita osebnih podatkov. 

“Nova anketa U-Reporta, pripravljena v sodelovanju med UNICEF-om Slovenija in A1 Slovenija, razkriva zanimiv vpogled v digitalne navade, strahove in pričakovanja mladih,” sporočajo z UNICEF Slovenija. 

Anketa je pokazala, da največji strah mladih na spletu ni izguba telefona ali dostopa do interneta, temveč zloraba identitete. Kar 42 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi jih najbolj prizadelo, če bi nekdo zlorabil njihovo identiteto ali brez dovoljenja delil njihove fotografije. Le štiri odstotke mladih pa bi najbolj motila izguba dostopa do interneta za en teden.

Pomembna je sposobnost prepoznavanja lažnih informacij

“Rezultati kažejo, da mladi zasebnost in varnost na spletu jemljejo resno. To potrjuje tudi odgovor na vprašanje o tem, kaj vidijo kot najpomembnejšo digitalno veščino prihodnosti. V največji meri sta to uporaba umetne inteligence (33 %) in zaščita osebnih podatkov (36 %), medtem ko je 23 % mladih izpostavilo sposobnost prepoznavanja lažnih informacij,” pojasnjujejo pri UNICEF Slovenija. 

V času hitrega razvoja umetne inteligence je po navedbah avtorjev zanimiv tudi odnos mladih do AI ustvarjalcev vsebin: “Več kot polovica vprašanih (53 %) pravi, da bi takoj prenehali spremljati svojega najljubšega vplivneža, če bi izvedeli, da gre v resnici za umetno inteligenco. Dodatnih 32 % bi ga spremljalo manj.”

Na vprašanje, katera spletna prevara bi jih najlažje pretentala, je največ anketirancev (35 %) samozavestno odgovorilo, da jih ne bi ujela nobena. Med konkretnimi nevarnostmi pa so kot najbolj prepričljive izpostavili lažne spletne trgovine s privlačnimi popusti (16 %) in lažne profile znanih oseb (15 %).

Če bi lahko nekaj čudežno spremenili in izbrisali z interneta

Mladi internet vidijo kot prostor številnih priložnosti, hkrati pa prepoznavajo njegove temnejše plati – od prevar in tveganega vedenja do agresivnega oglaševanja: “Največ bi jih z interneta odstranilo spletne prevare (22 %), sledijo seksting oziroma pošiljanje golih fotografij (21 %) in oglasi (19 %). Le štirje odstotki menijo, da je internet takšen, kot mora biti, in ne bi spremenili ničesar.

Ko gre za uporabo umetne inteligence v vsakdanjem življenju, bi več kot polovica vprašanih (54 %) AI pomočnika najraje uporabila za pomoč pri služenju denarja. Šele nato sledijo učenje novih stvari (19 %) in pomoč pri domačih nalogah (13 %). Tak odgovor nakazuje, da mladi umetno inteligenco vse manj dojemajo kot zabavno novost in vse bolj kot orodje za prihodnost, kariero in finančno neodvisnost.

Največja motnja pri uporabi telefona so po mnenju mladih oglasi. Kot največji problem je to izpostavilo 44 % U-Reporterjev. Sledi občutek, da na telefonu porabijo preveč časa (25 %), kar kaže, da se mnogi zavedajo vpliva digitalnih navad na vsakdanje življenje. Kljub temu večina svoje digitalne spretnosti ocenjuje precej dobro. Kar 79 % mladih se uvršča med napredne uporabnike, mojstre ali celo legende digitalnega sveta. “Mladi, ki želijo svoje digitalne veščine še nadgraditi, se lahko pridružijo programu A1 Slovenija – Spletne brihte, kjer skozi izzive, kvize in interaktivne vsebine spoznavajo varno rabo spleta, umetno inteligenco in druge aktualne digitalne teme,” so sklenili avtorji. 

UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 104 državah sveta deluje že več kot 39 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.

V Sloveniji U-Report deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.

Program Na meni je! sofinancira Urad za Mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.  

Če še ne veste, kam na sobotni izlet, se danes splača zaviti na Kras. Danes namreč poteka celodnevni dogodek Vojščica – Festival Kaštelirjev, ki obiskovalce popelje v čas prazgodovinskih gradišč, obenem pa ponuja ustvarjalne delavnice, predavanja, lokalno kulinariko in večerni koncert.

Po dopoldanskem pohodu in kolesarjenju med kraškimi vasmi se bo dogajanje nadaljevalo tudi popoldne. Med 13. in 15.30 bodo na prireditvenem prostoru Kal potekale ustvarjalne delavnice za vse generacije. Obiskovalci bodo lahko izdelovali amulete iz kamna in bakra, oblikovali glinene figurice po vzoru prazgodovinskih najdb, ustvarjali rastlinske odtise na tekstil, spletali cvetlične venčke in spoznavali prazgodovinske okuse na kulinarični delavnici z arheologinjo Polono Janežič.

Ob 16. uri bodo oživeli tudi stari družabni običaji, saj se bodo obiskovalci lahko preizkusili v igrah, kakršne so poznali naši predniki. Večer bo namenjen spoznavanju gradišč in prazgodovinskih megastruktur na Krasu, sledil bo nastop Ljobe Jenče, festival pa se bo zaključil s koncertom Klape Škvadra.

Tri ideje za izlet med prazgodovinska gradišča

Festival obiskovalce spodbuja tudi k odkrivanju treh izjemnih prazgodovinskih lokacij na Krasu, ki jih lahko obiščete skozi vse leto.

Sveti Ambrož nad Temnico

“Ena najbolje ohranjenih prazgodovinskih naselbin na Krasu leži pod Trsteljem, tik pod severnim robom kraške planote,” sporočajo z Javnega zavoda Miren Kras.

Na območju Svetega Ambroža je še danes mogoče prepoznati kamnito obzidje nekdanje naselbine in vhode v utrjeno gradišče. Poleg ostankov prazgodovinske poselitve so na vrhu vidne tudi ruševine romanske cerkvice sv. Ambroža ter vojaški ostanki iz prve svetovne vojne. Zaradi razgledne lege in dobro ohranjenih ostalin je to ena najbolj zanimivih točk za ljubitelje zgodovine in pohodništva.

Grmača pri Kostanjevici na Krasu

“Grmača pri Kostanjevici na Krasu je bila pomembno železnodobno naselje, ki je nadzorovalo okoliško agrarno zaledje,” pojasnjujejo v Javnem zavodu Miren Kras.

Gradišče stoji na nizki vzpetini ob rodovitni ravnini in je bilo nekoč zaščiteno z mogočnim kamnitim obzidjem. Naselbina je bila razdeljena na dva dela, njena strateška lega pa kaže na pomembno vlogo v življenju tedanjih prebivalcev. Med prvo svetovno vojno so območje močno preoblikovali vojaški posegi in strelni jarki, ki so ponekod vidni še danes.

Tabor nad Vojščico

“Na območju Tabora nad Vojščico je bila leta 2010 odkrita bogata bronastodobna naselbinska plast iz druge polovice 2. tisočletja pred našim štetjem,” navajajo organizatorji festivala.

Tabor stoji na vzpetini južno od Vojščice in velja za eno najpomembnejših prazgodovinskih lokacij na območju občine Miren-Kras. Arheologi so med raziskavami našli številne odlomke keramičnega posodja za pripravo in serviranje hrane, ki pričajo o življenju ljudi pred več kot tri tisoč leti. Najdbe povezujejo območje s prazgodovinsko kraško in istrsko kaštelirsko kulturo ter s sočasnimi naselbinami v Vipavski dolini in Furlanski nižini.

Čeprav je od nekdanjega prazgodovinskega obzidja danes ohranjen predvsem del južne obrambne linije, je obisk Tabora zanimiv zaradi prepleta prazgodovinske, rimske, srednjeveške in novejše zgodovine.

Festival poteka v okviru projekta KAŠTellieri, ki povezuje partnerje iz Slovenije in Italije ter spodbuja ohranjanje, raziskovanje in turistično predstavitev prazgodovinskih gradišč na območju zgornjega Jadrana.

Pičlih 10 minut in okusen obrok bo pripravljen. Postrezite otrokom s polento, kot je običajno ne dobijo servirane na krožniku.

Polento običajno jemo kot prilogo mesnim jedem ali z mlečnimi izdelki. Tokrat pa predstavljamo recept za sladko različico, ki je lahko okusen zajtrk ali sladica.

Sestavine

Za 6 oseb potrebujete:

1 lonček instant polente

2 lončka mleka

1 lonček vode

1 žlico. masla

1 ščepec soli

1 žličko vaniljeve paste

2 žlici medu

1/2 lončka malin

1/2 lončka borovnic

6 listov sveže mete

Priprava

Vodo in mleko vlijemo v posodo, solimo in zavremo. Zmanjšamo ogenj, dodamo maslo, nato pa počasi vmešamo polento. Med stalnim mešanjem kuhamo dve minuti. Na koncu dodamo vaniljevo pasto in med.

Polento naložimo v kozarce ali skodelice, po vrhu naložimo sadje. Po želji sladimo z medom ter za okras dodamo metine liste.