V nadaljevanju preberite:
– V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo treba na risanke čakati.
– Med priljubljenimi risankami pri nas so bili Smrkci, He-Man in Gospodarji vesolja ter Profesor Baltazar.

V 80. letih prejšnjega stoletja so otroci risanke gledali ob točno določenem času, brez možnosti gledanja z zamikom ali na zahtevo. Med risankami, ki so prikovale otroke pred ekrane, so zagotovo bile Smrkci, He-Man in Gospodarji vesolja ter Profesor Baltazar.

Smrkci

Smrkce je ustvaril belgijski stripar Peyo. Svetovno slavo so dosegli predvsem po zaslugi animirane serije studia Hanna-Barbera, ki so jo začeli predvajati leta 1981.

V Jugoslaviji so sinhronizirane epizode Smrkcev predvajali od začetka osemdesetih let, risanka pa je hitro postala ena izmed priljubljenih med otroki.

He-Man in Gospodarji vesolja

»Jaz imam moč!« je bil eden od stavkov, ki so ga mali ljubitelji He-Mana ponavljali, ko se pretvarjali, da se tudi sami spremenijo v He-Mana.

Animirana serija He-Man in Gospodarji vesolja se je začela predvajati leta 1983. Spremljala je princa Adama, ki s pomočjo čarobnega meča postane He-Man in se na planetu Eternija bori proti Skeletorju in drugim silam zla.

Profesor Baltazar

Kultna hrvaška animirana serija je nastala že v šestdesetih letih in je bila del odraščanja številnih generacij tudi v osemdesetih.

Profesor Baltazar ni imel supermoči, meča ali oklepa. Imel je genialne ideje in svoj znameniti stroj, s katerim je reševal težave prebivalcev Baltazargrada.

Obupana mati dvojčkov se je na Redditu obrnila na starše z vprašanjem, ki zagotovo bremeni številne starše: “Kaj za vraga naj sploh dam otrokom za zajtrk?“

Njen zapis je hitro prejel številne odzive in nasvete staršev. Uporabnica dinermom55 je predstavila trik za pridobivanje jutranjih minut: “Lahko začneš tako, da jima daš banano. To ti bo kupilo čas, da si skuhaš kavo in pogruntaš preostanek zajtrka!”

Hitre jedi, ki jih lahko zamrznete

Uporabnica 4booksforOphelia prisega na presenečenje: “Za zajtrke presenečenja brskam po omari in hladilniku. To je odličen način, da porabiš tiste štiri maline in majhen košček sira! Lahko so oreščki, kosmiči, koščki sira, rozine, koščki sadja ali krekerji, zmešani skupaj. Dodam celo nekaj čokoladnih kapljic ali bombonov, da je zadeva bolj zabavna.”

Eden od staršev je odkril genialno bližnjico in dela rezerve za zamrzovalnik: “Pečem velike palačinke, ki pokrijejo celo ponev, kar mi prihrani čas obračanja vsake posebej. Običajno jih narežem kot rezine pice in zamrznem, zjutraj pa jih vržem v toast ali mikrovalovno pečico.”

Hitro rešitev je delila ena od mam in na kratko opisala recept, kako porabiti odvečen kruh … Uredništvo Mama.Over.Net je poiskalo celoten recept, da ga lahko brez težav pripravite že jutri: “Kocke šestih skodelic kruha razporedite v namaščen pekač in jih po želji potresite z rozinami. V posodi zmešajte štiri do pet jajc, dve skodelici mleka, pol skodelice sladkorja, vanilijo in čajno žličko cimeta ter mešanico prelijte čez kruh, da se dobro napoji. Pecite v pečici pri 175 °C približno 40 do 45 minut, da se jed zlato rjavo zapeče. Pred postrežjem počakajte, da se malce ohladi, nato pa jo ponudite toplo ali hladno.“

Dobra stran tega recepta je, da si lahko pripravite zalogo. Pečeni krušni puding lahko narežete na porcije, jih dobro zaprete ali zavijete ter shranite v zamrzovalnik, kjer zdržijo do tri mesece. Ko jo zjutraj vzamete iz zamrzovalnika in za kratek čas pogrejete v mikrovalovni pečici ali pečici, lahko otrokom ponudite hiter in preprost obrok za zajtrk.

Številni komentatorji objave na Redditu se ne ozirajo na “klasične muhe zahodnega jedilnika”. Med njimi je tudi West_Tough_3773, ki pravi: “Zahodne možnosti zajtrka so neverjetno omejene. Mi imamo včasih za zajtrk rezance, ocvrt riž, ostanke prejšnjega večera, miso juho ali kos ostale pice od večerje.”

Zdrav šolski dan se začne že doma

“Prehrana znatno vpliva na otrokovo rast in razvoj, počutje, zbranost in vsakodnevno delovanje. Za otroke in mladostnike je pomembno, da imajo čez dan na voljo dovolj raznolikih in hranilno bogatih živil ter dovolj tekočine. Zdrav šolski dan se začne že doma, nadaljuje s prehrano v vrtcu ali šoli in konča z obroki doma. Pri mladostnikih se z večjo samostojnostjo poveča tudi vpliv njihovih lastnih odločitev, vrstnikov in ponudbe hrane zunaj šole,” opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Dodajajo, da sta pri prehrani otrok in mladostnikov pomembna pestrost in raznolikost živil. V vsakodnevno prehrano naj bodo vključena živila iz različnih skupin.

Najpogosteje izbirajmo:

• zelenjavo in sadje,
• polnovredna žita in žitne izdelke,
• stročnice,
• mleko in mlečne izdelke,
• ribe, jajca, meso in druga beljakovinska živila,
• oreške in semena, kadar so primerna glede na starost in morebitne alergije,
• kakovostne vire maščob.

Ob obrokih naj bo na voljo voda.

Pri otrocih in mladostnikih je pomemben tudi pozitiven odnos do hrane. Cilj ni popoln jedilnik vsak dan, temveč pester način prehranjevanja in čim več zdravih izbir v okviru običajnega vsakdana.

Stroka: Kaj naj otrok je pred šolo in po njej?

“Starši pogosto iščejo odgovor na vprašanje, kaj naj otrok poje pred šolo in kaj naj ima za malico. Pri tem je pomembneje od posameznega »idealnega« obroka, da ima otrok urejen ritem prehranjevanja in pestro prehrano,” opisujejo na NIJZ. 

Če otrok zajtrkuje doma, svetujejo, naj bo zajtrk pester in sestavljen iz več skupin živil.

Primeri:

• ovseni kosmiči, navaden jogurt in sadje,
• polnozrnat kruh, skuta ali sir in zelenjava,
• polnozrnat kruh z jajcem in zelenjava,
• navadni jogurt, sadje in ovseni kosmiči.

Ob zajtrku ponudimo vodo ali nesladkan napitek.

“Po pouku je čas za kosilo ali drug polnovreden obrok. Če ima otrok športno vadbo, je pomembno, da čas obroka, njegovo sestavo in količino ter vnos tekočine prilagodimo vrsti, trajanju in intenzivnosti telesne dejavnosti. Pri vsakodnevnem prehranjevanju naj bo voda prva izbira za žejo. Energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike,” opisujejo. 

Starši, ne pozabite na koristne in brezplačne knjižice z recepti, ki jih najdete na spletni strani Nacionalnega portala o hrani in prehrani TUKAJ. 

Preberite še: 5 idej za zdrav in hiter zajtrk za otroke

Začetek šolskega leta poleg novih učbenikov in urnikov prinese tudi večno dilemo staršev: kako ohraniti šolska oblačila brez trajnih madežev. 

Travni madeži – preverite jih pred sušenjem

Med najpogostejšimi madeži, ob katerih staršem pogosto pade mrak na oči, so trdovratni travni madeži. Še posebej jih dobro poznajo mame mladih nogometašev, a ker so športna oblačila navadno izdelana iz pralno prijaznih materialov, večina takih madežev izgine že pri običajnem pranju.

Zelenkasti madeži na belih srajčkah, običajnih majicah in kavbojkah pa so lahko prava nočna mora. Strokovnjaki priporočajo uporabo navadnega pralnega detergenta: tekočino vtrite neposredno na madež, oblačilo namočite v toplo vodo, nato pa ga operite kot običajno in z istim detergentom. Pomembno je, da pred sušenjem preverite, ali je madež res izginil, saj je posušen travni madež skoraj nemogoče odstraniti.

Poskusite lahko tudi s sodo bikarbono, ki jo zmešate z vodo, da dobite pasto. Nanesite na madež in pustite delovati 10–15 minut. Nato sperite s hladno vodo in operite v pralnem stroju. 

Blato – počakajte, da se posuši

Pri blatu je ključno potrpljenje. Blato je lažje očistiti, ko se posuši. Takrat ga s topo stranjo noža ali ščetko odstranite z oblačila, nato madež potresite z žlico sode bikarbone.

Čez potreseno sodo dodajte še nekaj kapljic limoninega soka in pustite, da zmes zapeni. Tkanino nežno zdrgnite, pustite deset minut in nato operite kot običajno.

Preberite še: September prinaša stroške, s temi triki lahko prihranite

V nadaljevanju preberite:
– Navade so bile preprosto vtkane v vsakodnevno življenje.
– Veliko so hodili, se družili s sosedi, kuhali doma, dovolili, da jim je bilo tudi dolgčas in se državli vsakodnevnih rutin.
– Danes bi potrebovali bolj jasne meje med zasebnim in službenim.

Naši stari starši niso spremljali svojih korakov na pametnih urah ali analizirali svojega spanca z aplikacijami. Niso potrebovali kompleksnih jutranjih rutin ali dragih prehranskih dopolnil, da bi se dobro počutili.

Namesto tega so bile številne njihove najzdravejše navade preprosto vtkane v njihovo vsakdanje življenje. Čeprav je sodobna medicina prinesla ogromen napredek, je veliko dnevnih navad naših starejših, ki jih podpirajo današnje raziskave, še vedno vredno omeniti, piše YourTango.

Veliko so hodili

Za naše stare starše hoja ni bila vadba, ampak vsakdanje življenje. Odhod v trgovino z živili, obisk sosedov ali delo na vrtu je bilo nepredstavljivo brez hoje. Gibanje je bilo naravni del njihovega dne, namesto ure v telovadnici.

Njihov življenjski slog jih je preprosto silil v gibanje, zato sploh niso pomislili na štetje korakov. Ta aktivnost nizke intenzivnosti je dobra za zdravje srca, izboljšuje krvni obtok, krepi mišice in pomaga ohranjati gibljivost v starosti. Ponujala je tudi priložnost za upočasnitev, razmislek in zmanjšanje stresa.

S sosedi so se pogovarjali osebno

Danes se sliši skoraj neverjetno, toda ko so naši stari starši odraščali, je bilo povsem normalno, da so se sosedje in prijatelji nenapovedano oglasili, samo da bi klepetali ob skodelici kave. Poletne večere so preživeli na verandah v sproščenih pogovorih.

Namesto pošiljanja sporočil in brskanja po družbenih omrežjih so se ljudje družili osebno. Takšni kratki pogovori so gradili zaupanje in zmanjševali občutke osamljenosti. Raziskave kažejo, da je stik iz oči v oči pogosto bolj koristen za duševno zdravje kot video klici ali telefonski klici.

Večino obrokov so kuhali doma

Naročanje hrane in že pripravljenih obrokov ni bilo niti približno tako pogosto kot danes. Obroki so bili pripravljeni doma iz preprostih sestavin in so bili veliko bolj zdravi kot predelana hrana. To je bila tudi priložnost, da je družina redno jedla skupaj.

Ko so kuhali iz osnovnih sestavin, so natančno vedeli, kaj jedo. Domača kuhinja je spodbujala tudi ozaveščenost o velikosti porcij in ustvarjala rutino, ki so se je družinski člani veselili, saj so za mizo pogovarjali o dnevu, ki je bil za njimi.

Dovolili so si trenutke dolgčasa

Preden so pametni telefoni zapolnili vsak prosti trenutek, je bil dolgčas normalen del vsakdanjega življenja. Čakanje v vrsti, vožnja z avtobusom ali miren večer doma so pomenili, da so ljudje ostali sami s svojimi mislimi, branjem, vrtnarjenjem ali reševanjem ugank.

Čeprav dolgčas ni vedno prijeten, so trenutki, ko misli prosto tavajo, povezani z ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in reševanjem problemov. Po drugi strani pa lahko stalna izpostavljenost vsebinam oteži koncentracijo in popoln počitek.

Imeli so bolj dosledno dnevno rutino

Mnogi ljudje so se vsak dan zbujali, jedli, delali in šli spat približno ob istem času. Dosledna rutina pomaga uravnavati spanec, podpira zdrave navade, zmanjšuje duševno obremenitev zaradi nenehnega odločanja in ustvarja občutek stabilnosti, ki koristi tako fizičnemu kot čustvenemu zdravju.

Današnji urniki so pogosto bolj nepredvidljivi, saj elektronska pošta in obvestila, ki prihajajo zvečer in ponoči, motijo naš ritem. Zato je pomembno postaviti jasne meje med delom in osebnim življenjem. Ko to dosežete, je lažje vzpostaviti nekaj stabilnih navad, ki prispevajo k vašemu splošnemu občutku dobrega počutja.

Nekateri razgledi čakajo visoko nad morjem, drugi na robu srednjeveških mest, nad rečnimi kanjoni ali med istrskimi griči. Skupno pa jim je to, da si boste po postanku zagotovo rekli: “Ta ovinek je bil res vreden poti”.

Če med dopustom radi poiščete lepo razgledno točko, ujamete sončni zahod ali domov prinesete fotografijo, ki ne potrebuje veliko razlage, je so podali nekaj idej za izlete od Istre in Kvarnerja do Dalmacije ter notranjosti Hrvaške.

View this post on Instagram

A post shared by Skywalk Biokovo (@skywalk_biokovo)

View this post on Instagram

A post shared by Skywalk Biokovo (@skywalk_biokovo)

View this post on Instagram

A post shared by Skywalk Biokovo (@skywalk_biokovo)

V Naravnem parku Biokovo vas čaka eden najbolj znanih razgledov na Hrvaškem. Steklena ploščad Skywalk Biokovo se dviga visoko nad Makarsko riviero in ponuja pogled na morje, otoke in obalo, ki se razteza daleč pod vami. To je razgled za tiste, ki imajo radi malo adrenalina, veliko modrine in občutek, da stojijo na robu poletja.

View this post on Instagram

A post shared by Visit Croatia (@visit.croatia)

View this post on Instagram

A post shared by Wanderlust Travel Magazine (@magazinewanderlust)

Lubenice na Cresu so majhno kamnito naselje, postavljeno visoko nad morjem. Že sprehod skozi vas ima poseben čar, pravi razlog za obisk pa je pogled proti plaži Sveti Ivan in turkizni uvali globoko spodaj. To je eden tistih krajev, kjer ni treba veliko početi. Dovolj je, da se ustavite, pogledate proti morju in pustite, da lokacija opravi svoje.

View this post on Instagram

A post shared by Visit Croatia (@visit.croatia)

View this post on Instagram

A post shared by GoToCroatia (@gotocroatia)

Na Lošinju je razgledna točka Providenca eden najlepših krajev za zaključek dneva. Od tam se pogled odpira proti morju, otokom in lošinjskemu arhipelagu, zato je še posebej priljubljena ob sončnem zahodu. Providenca je razgled za trenutke, ko se vam nikamor ne mudi. Ko je dovolj, da sedite, gledate proti morju in čakate, da se dan počasi prevesi v večer.

View this post on Instagram

A post shared by CroatiaScapesSail1 (@croatiascapessail1)

Motovun je že sam po sebi eden najbolj slikovitih krajev v Istri. Z mestnega obzidja se pogled razpre čez dolino Mirne, vinograde, gozdove in mehke istrske griče. To ni Hrvaška morskih horizontov, ampak zelene notranjosti, odlične kulinarike, vina in majhnih zgodovinskih mest.

View this post on Instagram

A post shared by Dejan Milosevic (@ceotravellife)

Zrmanja je ena najlepših hrvaških rek, njen kanjon pa ponuja prizore, ki se močno razlikujejo od klasičnih poletnih motivov ob morju. Strme stene, zeleni odtenki reke in občutek odprte pokrajine ustvarijo razgled, ki je posebej priljubljen med ljubitelji narave in fotografije. Kanjon Zrmanje je dobra ideja za izlet, ko si zaželite nekaj bolj mirnega, naravnega in manj pričakovanega.

View this post on Instagram

A post shared by Slunj Rastoke (@slunj_rastoke)

Rastoke pri Slunju niso klasična razgledna točka z višine, ampak kraj, kjer se pogled ustavi na vodi. Slapovi, leseni mostovi, mlini in hiše ob rečnih tokovih ustvarijo prizor, ki ga je najlepše raziskovati počasi. Če potujete proti Plitvicam ali se vračate iz notranjosti Hrvaške, so Rastoke eden najlepših postankov za sprehod, fotografijo in nekaj miru ob vodi.

Koruzni labirint, ki je več let obiskovalce privabljal na Krtino, se letos seli v Ljubljano. V Stanežičah bodo obiskovalce prvič sprejeli v soboto, 11. julija.

Letošnja tematika labirinta je džungla. Popeljali vas bodo v neverjetni svet tropskega gozda. “Z zemljevidom v roki se podajte na raziskovanje in iskanje zabavno poučnih točk skozi koruzno ‘divjino’, ki ponuja zabavno, aktivno in nepozabno doživetje za družine z otroci in vse druge radovedneže. V labirintu boste našli tudi koruzni bar, kjer se boste lahko osvežili, posedeli in se zaigrali v senci koruze,” napovedujejo.

Koruzna džungla bo julija in avgusta odprta vsak dan med 9. in 20. uro. Septembra in oktobra ga boste lahko obiskali ob koncih tedna. Posebno doživetje pa pripravljajo zadnji teden oktobra, ko bo vse v znamenju noči čarovnic.

Spodbujajo trajnostno mobilnost

Lokacija je od središča Ljubljane oddaljena le približno deset minut vožnje. Obiskovalcem je na voljo veliko parkirišče, organizatorji pa spodbujajo tudi trajnostno mobilnost. Kdor bo prišel z vlakom, kolesom ali peš, bo nagrajen s popustom pri nakupu vstopnice.

Cene vstopnic ostajajo enake kot lani. Vstopnica za otroke do 15. leta stane 7 evrov, za odrasle 10 evrov, družinska vstopnica (4 osebe) 32 evrov. Otroci do 2. leta starosti imajo brezplačen vstop. Skupinam nad 15 oseb nudijo 10 % popust. Za osebe s posebnimi potrebami je vstop brezplačen. Predhodna najava pa ni potrebna, še pravijo organizatorji.

Mrežnica – reka s skoraj sto slapovi

Mrežnica velja za eno najlepših hrvaških rek. Kot pojasnjujejo na HTZ, je znana po turkizni vodi in kar 93 slapovih, zaradi česar jo mnogi imenujejo kar “hrvaške Plitvice brez gneče”. Reka je priljubljena med kopalci, ljubitelji kajakov in vsemi, ki iščejo mirnejšo alternativo jadranski obali. Posebej priljubljena so območja pri Dugoj Resi in Generalskem Stolu.

Korana – poletna klasika pri Slunju

“Korana izvira v Plitviških jezerih in skozi slikovito pokrajino teče vse do Karlovca. Številni domačini jo poleti uporabljajo kot naravno kopališče, posebej priljubljena pa sta območje Slunja in znamenite Rastoke. Hladna, bistra voda in bujna narava ustvarjajo idealne razmere za osvežitev,” opisujejo pri HTZ. 

View this post on Instagram

A post shared by Lovro Tomičić (@tomicic.photos)

Cetina – reka za ljubitelje aktivnih doživetij

Cetina je po njihovih navedbah najbogatejša reka Dalmacije in ena najbolj priljubljenih destinacij za rafting, kajakaštvo, soteskanje in druge adrenalinske aktivnosti. Obenem ponuja številne kotičke za kopanje in sprostitev, njen kanjon pa velja za enega najlepših naravnih prizorov v Dalmaciji.

Zrmanja – divja lepotica severne Dalmacije

Zrmanjo pogosto primerjajo s skandinavskimi rekami. Njeni kanjoni, slapovi in smaragdna voda ustvarjajo eno najbolj spektakularnih naravnih kulis na Hrvaškem. Poleti je reka idealna za kajakaštvo in raziskovanje skritih kotičkov severne Dalmacije.

View this post on Instagram

A post shared by Croatian Nomads (@croatiannomads)

Krupa – ena najbolj fotogeničnih rek na Hrvaškem

“Krupa, pritok Zrmanje, navdušuje s številnimi slapovi, lesenimi mostovi in skoraj pravljično pokrajino. Ob reki stoji tudi znameniti Kudin most, eden najbolj prepoznavnih simbolov tega dela Hrvaške,” opisujejo. 

Poletje ob rekah – drugačen obraz Hrvaške

“Hrvaške reke ponujajo drugačen pogled na državo. Namesto gneče na plažah obiskovalce čakajo neokrnjena narava, svežina, številna aktivna doživetja in skriti kotički, ki jih mnogi šele odkrivajo. Čeprav so morje in otoki še vedno glavni simbol poletja na Hrvaškem, vse več obiskovalcev v vročih poletnih dneh odkriva tudi lepote rek, ki ponujajo prijetno osvežitev in povsem drugačno poletno izkušnjo,” so sklenili. 

V nadaljevanju preberite:

• Zakaj je Park vojaške zgodovine lahko odlična ideja za poletni izlet.
• V Parku vojaške zgodovine se lahko preizkusite tudi na simulatorju letala MiG-21bis
• Kdaj bo muzejski teden.

Poletni meseci predstavljajo obdobje, ko se poveča potreba po načrtovanju prostočasnih dejavnosti v okviru družinskega življenja. Park vojaške zgodovine v Pivki se v tem času uveljavlja kot ena izmed možnosti za izlet, ki je zaradi svoje vsebinske zasnove primeren za različne starostne skupine, vključno z otroki in mladostniki.

V največjem muzejskem kompleksu v Sloveniji je na ogled bogat nabor vojaškozgodovinske dediščine, ki omogoča edinstven vpogled tako v nacionalno kot svetovno zgodovino.

V Parku vojaške zgodovine si namreč lahko ogledate eksponate vse od kamenodobnega loka do reaktivnega letala. Poleg obsežne tankovske, artilerijske in letalske zbirke s svojimi dimenzijami ter zgodbo navdušujejo zlasti muzejski »XXL« eksponati – nemška vojaška parna lokomotiva iz druge svetovne vojne, policijski čoln in podmornica P-913, ki si ju lahko ogledate tudi odznotraj. Sprehod skozi razstavo Pot v samostojnost vam bo odstrl pogled v prelomno obdobje rojstva slovenske države, razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne pa prikazuje spopad nemških in zavezniških kriptoloških služb v drugi svetovni vojni.

V Parku vojaške zgodovine se lahko preizkusite tudi na simulatorju letala MiG-21bis. Uporabnik sedi v originalnem sedežu in upravlja s pravimi kontrolami letala MiG-21bis.

Kdaj bo potekal muzejski teden?

Med 27. julijem in 2. avgustom bo v Parku vojaške zgodovine potekal poletni muzejski teden, ki bo obiskovalcem v vrhuncu poletne sezone ponujal več različnih vodenj po zbirkah ter razstavah, pri čemer bodo zaradi velikega deleža tujih obiskovalcev poleg slovenščine, vodenja organizirana tudi v angleščini. 

Ob obisku muzejskega kompleksa je mogoče izlet nadgraditi z raziskovanjem širše okolice. V neposredni bližini Parka vojaške zgodovine so urejene številne sprehajalne poti, ki omogočajo aktivno preživljanje časa v naravi. Za zagotovitev nemotenega poteka obiska in dostopa do vseh muzejskih vsebin, vključno z dodatno ponudbo, je priporočljivo upoštevanje navodil glede predhodnih rezervacij terminov.

Za preizkus na simulatorju letenja Mig-21 in za ogled notranjosti podmornice ter policijskega čolna P-111, kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti info@parkvojaskezgodovine.si.

Letos ga boste lahko obiskali med 16. julijem in 22. avgustom 202, ko se Mestni kino Domžale ob četrtkih, petkih in sobotah seli v Arboretum Volčji Potok. “Na najlepšem filmskem travniku daleč naokoli bo kar 18 poletnih večerov namenjenih sproščenemu druženju na prostem, dobrim filmskim zgodbam in poletnemu kinu pod zvezdami,” opisujejo organizatorji.

Filmske večere bodo odprli v četrtek, 16. julija, s premiero dokumentarnega filma Fotograf, ki predstavlja izjemno zapuščino Petra Nagliča. S svojimi fotografijami je ujel življenje svojega časa in pomembne trenutke oblikovanja slovenske identitete.

V nadaljevanju poletja se bodo zvrstili dokumentarni filmi, filmske pustolovščine, animirane uspešnice, komedije in družinski filmi, ki bodo poskrbeli za prijetne poletne večere v objemu narave.

Znan je že julijski spored, vstopnice so že v prodaji. 

četrtek, 16. julija / 21.00 / premiera dokumentarnega filma FOTOGRAF

petek, 17. julija / 21.00 / akcijska pustolovščina ODISEJA

sobota, 18. julija / 21.00 / animirana akcijska komedija MINIONI IN POŠASTI

četrtek, 23. julija / 21.00 / akcijska pustolovščina SMRT ROBINA HOODA

petek, 24. julija / 21.00 / komedija VABILO

sobota, 25. julija / 21.00 / družinski film VAIANA

četrtek, 30. julija / 21.00 / drama ZEJTUNE

petek, 31. julija / 21.00 / akcijski film SPIDER-MAN: NOV DAN

Vstopnice so na voljo pri blagajni Arboretuma Volčji Potok, pri blagajni Mestnega kina Domžale in na vstopnice.arboretum.si, www.kd-domzale.si ter https://olaii.com/. Spletna prodaja je možna do pol ure pred začetkom projekcije.

Na travniku ob vhodu v park

Redna cena vstopnice za odrasle, upokojence in študente je 8 EUR.  Za otroke do 18. leta, brezposelne, imetnike Evropske kartice ugodnosti za invalide in spremljevalca imetnika Evropske kartice ugodnosti za invalide je cena vstopnice 5 EUR. Za nakup vstopnice po znižani ceni je treba predložiti ustrezno dokazilo o statusu.

Za nakup vstopnic lahko vnovčite tudi darilne bone in brezplačne vstopnice Mestnega kina Domžale.

Filmski večeri v Arboretumu se odvijajo na travniku ob vhodu v park. Projekcije se začnejo ob 21.00, od 13. avgusta dalje pa ob 20.30. Vstop v park s filmsko vstopnico je mogoč eno uro pred projekcijo. S sezonsko vstopnico Arboretuma Volčji Potok je vstop v park na dan projekcij mogoč do 19.00. Sezonska vstopnica za ogled filma ne velja.

Ob slabem vremenu projekcija odpade. O odpovedi vas bodo obvestili okoli 18. ure na spletnih straneh Mestnega kina Domžale, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in Arboretuma Volčji Potok ter na Facebooku in Instagramu.

Vstopnice za odpovedano projekcijo lahko zamenjate za katero koli drugo projekcijo Filmskih večerov v Arboretumu ali pa se na prodajnem mestu, kjer ste kupili vstopnico, dogovorite za vračilo kupnine.

Projekcije se odvijajo na prostranem travniku, kjer bo na voljo 300 stolov. “Ker je število sedišč omejeno, priporočamo, da na projekcijo prinesete tudi svoje sedalo ali ležalnik. Če si boste zaželeli posebne filmske izkušnje, bo nekaj mest namenjeno tudi piknik odejam, ki jih morate prinesti s seboj,” dodajajo. 

Poletni večeri so lahko hladni, zato priporočajo, da s seboj prinesete še kakšno toplo jopico, ki vas bo grela do konca filma. Ob prizorišču projekcij bo odprta tudi filmska kavarna, kjer bodo na voljo filmska pijača in jedača. Psom vstop na filmsko prizorišče ni dovoljen.

V nadaljevanju preberite: 
 – Le štiri odstotke mladih bi najbolj motila izguba dostopa do interneta za en teden.
 – Kaj je za mlade najpomembnejša veščina prihodnosti.
 – Kako pomembna je za mlade zaščita osebnih podatkov. 

“Nova anketa U-Reporta, pripravljena v sodelovanju med UNICEF-om Slovenija in A1 Slovenija, razkriva zanimiv vpogled v digitalne navade, strahove in pričakovanja mladih,” sporočajo z UNICEF Slovenija. 

Anketa je pokazala, da največji strah mladih na spletu ni izguba telefona ali dostopa do interneta, temveč zloraba identitete. Kar 42 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi jih najbolj prizadelo, če bi nekdo zlorabil njihovo identiteto ali brez dovoljenja delil njihove fotografije. Le štiri odstotke mladih pa bi najbolj motila izguba dostopa do interneta za en teden.

Pomembna je sposobnost prepoznavanja lažnih informacij

“Rezultati kažejo, da mladi zasebnost in varnost na spletu jemljejo resno. To potrjuje tudi odgovor na vprašanje o tem, kaj vidijo kot najpomembnejšo digitalno veščino prihodnosti. V največji meri sta to uporaba umetne inteligence (33 %) in zaščita osebnih podatkov (36 %), medtem ko je 23 % mladih izpostavilo sposobnost prepoznavanja lažnih informacij,” pojasnjujejo pri UNICEF Slovenija. 

V času hitrega razvoja umetne inteligence je po navedbah avtorjev zanimiv tudi odnos mladih do AI ustvarjalcev vsebin: “Več kot polovica vprašanih (53 %) pravi, da bi takoj prenehali spremljati svojega najljubšega vplivneža, če bi izvedeli, da gre v resnici za umetno inteligenco. Dodatnih 32 % bi ga spremljalo manj.”

Na vprašanje, katera spletna prevara bi jih najlažje pretentala, je največ anketirancev (35 %) samozavestno odgovorilo, da jih ne bi ujela nobena. Med konkretnimi nevarnostmi pa so kot najbolj prepričljive izpostavili lažne spletne trgovine s privlačnimi popusti (16 %) in lažne profile znanih oseb (15 %).

Če bi lahko nekaj čudežno spremenili in izbrisali z interneta

Mladi internet vidijo kot prostor številnih priložnosti, hkrati pa prepoznavajo njegove temnejše plati – od prevar in tveganega vedenja do agresivnega oglaševanja: “Največ bi jih z interneta odstranilo spletne prevare (22 %), sledijo seksting oziroma pošiljanje golih fotografij (21 %) in oglasi (19 %). Le štirje odstotki menijo, da je internet takšen, kot mora biti, in ne bi spremenili ničesar.

Ko gre za uporabo umetne inteligence v vsakdanjem življenju, bi več kot polovica vprašanih (54 %) AI pomočnika najraje uporabila za pomoč pri služenju denarja. Šele nato sledijo učenje novih stvari (19 %) in pomoč pri domačih nalogah (13 %). Tak odgovor nakazuje, da mladi umetno inteligenco vse manj dojemajo kot zabavno novost in vse bolj kot orodje za prihodnost, kariero in finančno neodvisnost.

Največja motnja pri uporabi telefona so po mnenju mladih oglasi. Kot največji problem je to izpostavilo 44 % U-Reporterjev. Sledi občutek, da na telefonu porabijo preveč časa (25 %), kar kaže, da se mnogi zavedajo vpliva digitalnih navad na vsakdanje življenje. Kljub temu večina svoje digitalne spretnosti ocenjuje precej dobro. Kar 79 % mladih se uvršča med napredne uporabnike, mojstre ali celo legende digitalnega sveta. “Mladi, ki želijo svoje digitalne veščine še nadgraditi, se lahko pridružijo programu A1 Slovenija – Spletne brihte, kjer skozi izzive, kvize in interaktivne vsebine spoznavajo varno rabo spleta, umetno inteligenco in druge aktualne digitalne teme,” so sklenili avtorji. 

UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 104 državah sveta deluje že več kot 39 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.

V Sloveniji U-Report deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.

Program Na meni je! sofinancira Urad za Mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.