Individualni pogovor z otrokovim učiteljem je ključnega pomena, da izveste, kako vaš otrok napreduje v šoli. Sestanek je tudi dobra priložnost za učitelje, da s starši naslovijo kakršnekoli skrbi, ki jih imajo glede otroka.

38-letna Danielle Lyon je devet let poučevala angleščino. Poučevala je vse starosti, od osnovnošolcev pa do odraslih, zdaj pa dela za spletno podjetje, ki se ukvarja z inštrukcijami, GoStudent. Lyon je tako delila nekaj preprostih povedi, ki jih uporabljajo starši in ki vzbudijo pozornost učiteljev.

“Moj otrok nima samozavesti”

Če starš meni, da je njegov otrok sramežljiv in nezaupljiv, je to lahko posledica več razlogov, zato je pomembno, da težavi pridejo do dna. “Prav to pomanjkanje samozavesti je lahko posledica otrokovega nerazumevanja snovi v razredu, ker je preveč sramežljiv, da bi sodeloval,” je povedala Lyon. Prav tako je možno, da je na otrokovo samozavest vplival pretekli incident v šoli.

Kako lahko pomagate?

Pogovorite se z otrokom in ugotovite, kaj ima v šoli najraje in se o tem pogovorite z učiteljem. Preverite pri učitelju, kako se otrok razume z vrstniki. Otrok naj sodeluje v dejavnostih, ki krepijo samozavest, kot je karate ali obisk adrenalinskih parkov. Spodbujajte ga pri tem, v čemer je dober. Če ima težave samo z enim predmetom, razmislite o najemu inštruktorja. Včasih pomaga, da ima otrok neko vlogo. Morda bi lahko bil v šoli zadolžen za delitev obvestil ali pa bi pomagal sošolcem, ki imajo težave pri učenju.

“Moj otrok je zelo napreden”

“Starši to rečejo, kadar jim otrok oznani, da mu je v šoli dolgčas. Morda opravlja naloge hitreje in so naloge zanj lažje,” je razložila Lyon. Dodala je, da gre včasih res za nadarjene otroke, včasih pa je otrok le len.

Kako lahko pomagate?

Poskrbite, da vam učitelj pojasni, na kakšni ravni je vaš otrok. Če je otroku zaradi prelahkega dela res dolgčas, lahko učitelj zanj pripravi zahtevnejše naloge. Z učiteljem se pogovorite, kako otroka doma najboljše spodbujati. Več domačih nalog namreč ni vedno najboljša rešitev. Podpiranje njihovih sposobnosti in nadarjenosti na druge načine je lahko tudi odličen način spodbujanja.

“Moj otrok se raje sam igra”

Starše to pogosto skrbi, a ni razloga za skrb. “Ko starši to omenijo učitelju, to pogosto pomeni, da jih skrbi, da se njihov otrok ne povezuje in druži dovolj s svojimi vrstniki. V resnici ni nič narobe s tem, da so bolj introvertirano naravnani in ti otroci pogosto razvijejo visoko raven ustvarjalnosti in domišljije,” je pojasnila Lyon. “Vendar se bodo morali v kasnejšem življenju navaditi na delo z drugimi.“

Kako lahko pomagate?

Poskusite najti dejavnosti, ki bodo otroka zanimale in spodbujale druženje, kot so športni klubi in skavti. Otroci se pogosto učijo socialnih veščin z opazovanjem drugih, zato mu pokažite, da je tudi druženje zabavno. Načrtujte dneve igre, kjer se bo otrok po šoli igral in družil s svoji sošolci.

“Moj otrok ne govori o šoli”

Če otrok ne govori o šoli, starše pogosto skrbi, da ne uživa in da mu snov ne gre dobro od rok. “Pogosto je to v resnici povezano s spominom, saj si otroci včasih težko zapomnijo, kaj so tisti dan počeli. Če pa je otrok starejši, pa mu mogoče ne odgovarja, da ga takoj zaslišujete,” je dejala Lyon.

Kako lahko pomagate?

Poskusite postavljati bolj odprta vprašanja, saj boste tako spodbudili otroka, da pove več. Ne sprašujte ga o šoli takoj, ko stopi skozi vrata. Še posebej najstniki potrebujejo nekaj časa, da se sprostijo. Določite čas v dnevu, ki je namenjen odkritemu pogovoru z otrokom. Dovolite jim, da govorijo o tem, kar jih zanima. Če jih boste poslušali in se bodo počutili prijetno, bodo morda bolj začeli govoriti o svojem dnevu.

Do konca šolskega leta nas ločita le še dobra dva meseca. A tudi če se šolsko leto približuje koncu, to še ni čas za obup. Pred učenci sta še dobra dva meseca pouka, v katerih imajo možnost pisnih in ustnih preverjanj znanja, s katerimi lahko popravijo eno ali več slabih ocen.

Trezna analiza ocen: Brez panike
Prvi korak je sprejeti realnost. Obžalovanje ali zanikanje težav ne prinašata rešitev. Učenci naj si vzamejo čas, objektivno pregledajo ocene in sprejmejo stanje. Namen prvega polletja je prav v tem, da razkrije šibke točke, njihovo prepoznavanje pa je nujna osnova za načrt izboljšanja.

Koliko je težava obsežna
Pomembno je tudi število slabih ocen. Če gre za en predmet, zadostuje dodatnih nekaj ur učenja na teden. Če pa je takih predmetov več, je potrebna celovita reorganizacija časa. Učenje mora biti načrtovano sistematično, da noben predmet ne ostane zapostavljen.

Dvojni pristop: nadoknaditi preteklost in slediti sedanjosti
Največja napaka drugega polletja je, da se učenec, ki mora popravljati negativne ocene, osredotoči le na staro snov in zanemari novo. Učenje mora potekati vzporedno. Med tednom naj sledi rednemu pouku in nalogam, ob koncu tedna pa naj se posveti nadoknaditvi zaostankov. To seveda velja le za popravljanje negativnih ocen.

Posebna pozornost zahtevnim predmetom
Matematika, fizika ali jeziki pogosto predstavljajo največji izziv. Mehansko ponavljanje ne pomaga. Ključno je poiskati konkretno težavo, na primer nerazumljeno enačbo ali pravilo, ter jo obdelati z vajami od osnov naprej. In delati vaje, da se snov utrdi.

Aktivno učenje namesto pasivnega branja
Ob pomanjkanju časa pasivno branje ni učinkovito. Učinkovitejši so aktivni pristopi, kot so miselni vzorci, zapiski in kartice za ponavljanje ter seveda delanje vaj. Pomaga tudi razlaga snovi na glas, saj pokaže, ali učenec snov res razume.

Ohraniti dobre ocene
Osredotočenost le na slabe ocene lahko vodi v poslabšanje dobrih. Redno ponavljanje in sodelovanje pri pouku pomagata ohranjati višje ocene, ki pomembno vplivajo na skupno povprečje.

Ponovna vzpostavitev odnosa z učitelji
Učitelj ni nasprotnik, temveč tisti, ki na koncu odloča o uspehu. Pasivnost ali nezainteresiranost lahko poslabšata vtis. Aktivno sodelovanje, postavljanje vprašanj in prizadevanje pa učitelji praviloma prepoznajo in upoštevajo.

Pobuda in prostovoljno sodelovanje
Priložnosti za izboljšanje ocen je proti koncu leta vse manj. Čakanje na nepričakovano preverjanje povečuje stres. Smiselno je, da se učenec sam javi za ocenjevanje, saj se lahko bolje pripravi in pokaže odgovornost.

Iskanje pomoči, kadar je to potrebno
Če kljub trudu ni napredka, je smiselno poiskati pomoč. Dodatna razlaga lahko bistveno izboljša razumevanje snovi. Individualno delo z učiteljem ali inštruktorjem pogosto pomaga premostiti težave in brez večjih pritiskov doseči uspeh.

Preberite še: Kako motivirati otroka, ki pravi, da se noče učiti?

Začetek šolanja je velika sprememba ne le za otroka, ampak tudi za starše. In medtem ko se pogosto sprašujemo, ali otrok zna brati, pisati ali šteti, strokovnjaki opozarjajo, da so nekatere druge veščine še pomembnejše za uspešen začetek šolanja.

Psiholog Dario Antić poudarja, da pripravljenost na šolo ni le vprašanje znanja, temveč tudi otrokove čustvene, socialne in razvojne zrelosti.

Čustva in odnosi z drugimi

Ena pomembnejših stvari je sposobnost spopadanja s čustvi. “Samoregulacijske veščine pomenijo, da se otrok lahko spopade z neprijetnimi čustvi, kot so frustracija, jeza ali žalost, ne da bi ga ta preplavila do te mere, da ne bi mogel delovati,” je za MissMama pojasnil Antić. Otrok ni vedno miren in poslušen, vendar je pomembno, da se sčasoma nauči, kako se umiriti in iti naprej.

Poleg tega imajo veliko vlogo tudi socialne veščine. “Pričakuje se, da otrok zna reševati konflikte, in če je konflikt prevelik, da poišče pomoč odrasle osebe,” je povedal Antić. Pomembno je tudi, da otrok zna izraziti svoje potrebe in najti način za igro z drugimi otroki brez neželenih vedenj, kot je na primer, da nekoga udari, če mu nekaj vzamejo.

Pomembno predznanje za šolo

Preden se otrok nauči brati in pisati, mora razviti tako imenovano fonološko zavedanje. “To je predznanje za branje in pisanje, ki vključuje sposobnost prepoznavanja in obvladovanja zlogov, rime in glasov v govoru,” je pojasnil psiholog. Otrok bi moral na primer znati besedo razdeliti na glasove ali jih sestaviti v celoto. Če ima otrok težave s prepoznavanjem glasov, je to lahko znak, da bo imel kasneje težave pri branju in pisanju.

Poleg jezika je pomemben tudi razvoj osnovnih matematičnih veščin. “Pričakuje se, da otrok zna šteti do 20 z uporabo konkretnih primerov, šteti nazaj od 10 do 1, razlikovati med večjimi in manjšimi števili ter povezovati števila s količinami,” je povedal Antić. Otrok bi moral znati tudi reševati preproste probleme seštevanja in odštevanja.

Tudi razvoj govora in jezika bi moral biti skladen z otrokovo starostjo. Pomembno je biti pozoren na to, ali otrok uporablja kratke ali daljše stavke, ali ima težave z izgovorjavo posameznih glasov in ali lahko jasno izrazi svoje potrebe in želje.

Finomotorične sposobnosti in vsakdanje spretnosti

Grafomotorične sposobnosti oziroma finomotorične sposobnosti so pogosto zanemarjene, a so izjemno pomembne. “Otrok bi moral biti sposoben samostojno risati kompleksne geometrijske oblike in pravilno držati svinčnik. Težave pri grafomotoričnih sposobnostih lahko vodijo do frustracij pri pisanju in učenju,” je opozoril Antić.

K finomotoričnim sposobnostim spadajo tudi vsakodnevne dejavnosti, kot so zapenjanje gumbov, lupljenje sadja ali premikanje majhnih predmetov.

Poleg tega bi moral otrok pred šolo poznati osnovne podatke o sebi: ime in priimek, kraj bivanja, imena staršev in podobno. Pomembno je tudi, da se zna orientirati v času in prostoru, razume pojme, kot so včeraj, danes in jutri, ter pojme, kot so gor, dol, levo in desno.ž

Pomembna je tudi samostojnost

Nenazadnje je pomembna tudi samostojnost. Otrok bi se moral znati samostojno obleči, obuti, jesti, hoditi na stranišče in vzdrževati osnovno higieno, kot je umivanje rok.

Čeprav se ta seznam morda zdi dolg, je pomembno vedeti, da noben otrok ni “popolnoma pripravljen”.

Cilj ni, da bi otrok znal vse brez napak, temveč da bi imel temelje, ki mu bodo pomagali, da se bo lažje prilagodil novemu okolju in izzivom, ki jih prinaša šola.

Namen Nacionalnega preverjanja znanja je preveriti, kako uspešni so učenci pri doseganju učnih ciljev in standardov znanja, ki so zapisani v učnih načrtih. Danes tretješolce, šestošolce in devetošolce čaka še preizkus iz matematike, potem ko so prejšnji teden že pisali preverjanje iz slovenščine oziroma na narodnostno mešanih območjih iz italijanščine oziroma madžarščine.

Šestošolci in devetošolci pa so 25. marca pisali še eno preverjanje, šestošolci iz tujega jezika, devetošolci pa iz tretjega predmeta. Za tretji predmet so bili določeni preizkusi iz kemije, tehnike in tehnologije, tujega jezika in zgodovine. Minister za vzgojo in izobraževanje je ob začetku šolskega leta določil, iz katerega predmeta bo potekalo preverjanje na kateri šoli. Za osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom pa za tretji predmet velja družboslovje.

Učenci istega oddelka v 3. razredu preizkus znanja rešujejo 45 minut v svoji učilnici, v 6. in 9. razredu pa je preizkus nekoliko daljši, zato ga rešujejo 60 minut brez odmora.

Letos več učencev na NPZ

Letos NPZ opravlja nekoliko več učencev, in sicer 64.415. Lani je NPZ na vseh osnovnih šolah opravljalo 60.064 tretješolcev, šestošolcev in devetošolcev.

Učenci 9. razreda bodo z dosežki NPZ seznanjeni 21. aprila. Do elektronsko ovrednotenih preizkusov znanja ter izpisov dosežkov bodo lahko dostopali preko spletnega portala http://npz.ric.si. Učenci 6. razreda bodo za rezultate izvedeli 4. maja, učenci 3. razreda pa 7. maja.

V prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je za učence 6. in 9. razreda NPZ obvezno, za priseljence, ki šolo v Sloveniji obiskujejo šele prvo ali drugo leto, je NPZ v 3. in 6. razredu prostovoljen, v 9. razredu pa je obvezen tudi zanje.

Rezultat, ki ga na NPZ dosežejo devetošolci, lahko vpliva na vpis v srednjo šolo, če ima izbrana šola omejitev vpisa. V tem primeru 60 odstotkov točk predstavljajo ocene iz 7., 8. in 9. razreda, 40 odstotkov točk pa rezultati NPZ. Pri tem 20 odstotkov točk prispeva rezultat na preverjanju maternega jezika, 20 odstotkov točk pa preverjanje znanja matematike.

NPZ brez posebnih priprav

NPZ je zunanje preverjanje znanja, ki ga opravljajo vsi učenci pri istem predmetu, na isti dan, ob enakih pogojih oz. po standardiziranih postopkih. Vsi učenci pri preverjanju istega predmeta rešujejo enake preizkuse znanja, ki so jih pripravili predmetni strokovnjaki v sodelovanju s strokovnjaki za sestavljanje preizkusov znanja.

Za NPZ niso potrebne nobene posebne priprave, saj ni ocenjevanje znanja in dosežki ne vplivajo na šolsko oceno, so pojasnili v Državnem izpitnem centru. Na podlagi dosežkov bodo učenci, skupaj z učitelji in starši, laže prepoznali svoja močna področja znanja in tista področja, ki jim bodo morali posvetiti več pozornosti. Svoje dosežke bodo lahko primerjali z dosežki vrstnikov na šoli in iz vse Slovenije.

Temeljni cilj nacionalnega preverjanja znanja je pridobiti dodatno informacijo o učenčevem znanju. Učenci in starši bodo lahko v šoli uveljavljali možnost ponovnega vrednotenja posameznih nalog, če bodo menili, da določene naloge niso bile ovrednotene v skladu z navodili. Vpogledi v ovrednotene preizkuse znanja bodo na šolah potekali tri dni.

Šolsko leto 2026/27 se bo začelo v torek, 1. septembra, zaključil pa v četrtek 24. junija, je razvidno iz podatkov, ki jih je objavilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Učenci 9. razreda bodo pouk končali v torek, 15. junija.

Tisti, ki radi vnaprej načrtujete družinski dopust, lahko že zdaj preverite, kako bodo razporejene počitnice in drugi pouka prosti dnevi. Z nekaj manevriranja lahko počitnice tudi podaljšate. Otroci lahko, če ustrezno napoveste, manjkajo od pouka 5 dni v šolskem letu, sami pa si lahko razporedite dopust tako, da bo za vas čim bolj ugodno.

Prve počitnice že konec oktobra

Jesenske počitnice bodo od 26. do 30. oktobra, če upoštevamo še oba konca tedna (24. in 25. oktober ter 31. oktober in 1. november), si lahko privoščite devet dni oddiha.

Sledijo novoletne počitnice, ki se začnejo 25. decembra in končajo 2. januarja. Ker je 3. januar nedelja, se bodo otroci v šolske klopi vrnili šele 4. januarja. Če boste vzeli štiri dni dopusta, od 28. do 31. januarja, boste tako lahko prosti kar deset dni.

Ker bo Prešernov dan v letu 2027 na ponedeljek, bomo takrat imeli podaljšan konec tedna.

Na zimske počitnice najprej vzhodna polovica države

V prihodnjem šolskem letu bodo prvi šli na zimske počitnice učenci iz vzhodne polovice države. Zanje se bodo zimske počitnice začele 15. februarja in zaključile 19. februarja. Učenci iz zahodne polovice države bodo na počitnicah med 22. in 26. februarjem. Če v obeh primerih vštejemo še oba konca tedna, ki obdajata zimske počitnice, to pomeni devet prostih dni.

Prihodnje leto bo velika noč zadnji konec tedna v marcu. Velikonočni ponedeljek bo tako 29. marca.

Zadnje počitnice pred zaključkom šolskega leta so prvomajske počitnice. Zadnji dan, ko bodo otroci aprila v šoli, bo 23. april, v šolo pa se bodo vrnili 3. maja. 26. aprila bo pouka prost dan. Če starši vzamejo štiri dni dopusta v zadnjem tednu aprila (27. april je praznik), so tako lahko skupaj z otroki prosti devet dni.

Vpis v ljubljanske osnovne bo potekal v drugem tednu februarja, in sicer v svetovalni službi na vsaki šoli. Letos naj bi se v 1. razred vpisalo 323 otrok manj, kot je letošnjih devetošolcev, so predstavili na novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

V šolo se bodo letos vpisali otroci, rojeni leta 2020. Vpisi bodo potekali v drugem tednu februarja od ponedeljka do četrtka dopoldne in popoldne. Splošne informacije lahko dobijo na občini, vse podrobne informacije pa bodo imele šole objavljene na svojih spletnih straneh, je pojasnila vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Mestne občine Ljubljana Marija Fabčič.

Občutno manjša generacija

Ob tem je omenila zmanjševanje generacij. Letos je razlika med generacijo, ki odhaja iz devetega razreda, in generacijo, ki naj bi se vpisala v prvi razred, 323 otrok, “to je skoraj ena majhna osnovna šola otrok“, je dejala. Kot je pojasnila, je po podatkih statističnega urada 2663 otrok za vpis v šolo s stalnim ali začasnim prebivališčem v Ljubljani. Koliko se jih bo dejansko vpisalo, bodo videli, saj se število odlogov vpisa v prvi razred povečuje. V tem šolskem letu je vpis odložilo več kot 16 odstotkov oziroma 405 otrok.

Otroke, ki niso v vrtcu, vabijo v krajše brezplačne programe, ki jih izvajajo v Vrtcu Andersen in ki so namenjeni prilagajanju na osnovno šolo.

Pozivajo k vpisu v šole v svojem šolskem okolišu

Vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol Ljubljane in ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jelovšek je pojasnila, da je v Ljubljani 47 osnovnih šol in da ima vsaka svojo odličnost. Staršem svetuje, da otroka vpišejo v svojem šolskem okolišu, saj je to najbolj primerno, ker ima tam svoje prijatelje.

Opozorila je tudi, da starši stres, ki ga nekateri doživljajo ob otrokovem vstopu v šolo, prenašajo na otroke. Svetuje jim, da otrokom predstavijo svoje pozitivne dogodivščine iz šole. Pred vstopom v šolo po njenih besedah otroku ni treba znati brati in pisati. Svetujejo, da se otroka zna sam preobleči, zavezati vezalke in pospraviti za seboj.

Svetujejo tudi, da starši otrokom veliko berejo pravljice, se z njim pogovarjajo in si vsak dan vzamejo nekaj časa zanj. Po njenih besedah otrok potrebuje oporo in pa tudi zgled. “Verjamem, da bodo starši dobro pripravili svojega otroka, mi v šolah pa se bomo tudi potrudili, da bo delo potekalo tako, kot smo si zastavili,” je dodala.

Tretjina občinskega proračuna za šolstvo in izobraževanje

Tudi župan je pozval k vpisu na šolo v svojem šolskem okolišu, “kajti tam se otroci znajdejo, lahko sami hodijo peš, s kolesom, imajo svoje prijatelje“. “Vse naše šole so res izjemno dobre, vsaka pa ima nek svoj DNK, identiteto,” je prepričan.

Poudaril je, da je na vrtce in šole v Ljubljani izjemno ponosen. Ne glede na zmanjševanje generacij ohranjajo skrb za otroke v vrtcih in šolah. Tretjina občinskega proračuna je namenjena za predšolsko in šolsko vzgojo in izobraževanje. Ob tem je nanizal več investicijskih projektov gradnje in obnove vrtcev in šol.

Med drugim je omenil, da bosta letos zaključeni gradnji novih vrtcev na Galjevici in v Trnovem. Izpostavil je tudi prenove osnovnih šol Danile Kumar, Milana Šuštaršiča in Prule, ki bodo končane do jeseni, prenovo Osnovne šole Ketteja in Murna, ki se bo začela poleti, in za prihodnje leto načrtovano prenovo Osnovne šole Majde Vrhovnik.

Raziskave o pozornosti in izvršilnih funkcijah kažejo, da lahko preproste spremembe v vašem okolju znatno zmanjšajo stres in povečajo koncentracijo. Po podatkih Centra za razvoj otrok Harvard se veščine, kot sta spomin in samoregulacija, krepijo z doslednim vodenjem in preprostimi koraki, piše Mother.ly.

Naloge in učenje vedno na istem mestu

Doslednost pomirja možgane. Ko se otrok vedno uči na istem mestu, se njegovo telo sčasoma nauči signala: “Tukaj se moraš osredotočiti.” Ni nujno, da je temu namenjena posebna soba, tudi kot jedilne mize ali mesto za kuhinjskim pultom sta povsem v redu, če sta vedno ista.

Za to uporabite preprost vizualni namig, kot sta majhen podstavek ali podloga. Ko je podloga na mizi, je čas za domačo nalogo. Ko jo pospravimo, je domača naloga opravljena.

Vzpostavite rutino po pouku

Prehod iz šole domov je pogosto čas, ko nastopi kaos. Kratek, predvidljiv ritual pomaga otrokom lažje preiti iz sproščenega načina razmišljanja v delovni način razmišljanja. Poskusite s preprostim zaporedjem treh korakov, ki traja manj kot deset minut: pojdite na stranišče, privoščite si privoščite prigrizek in pripravite potrebščine. Zapišite si korake in jih obesite na vidno mesto.

Imejte v mislih, da otroku ponudite lahek prigrizek in poskrbite, da ima otrok vedno na voljo vodo. Ko je rutina predvidljiva, otroci porabijo manj energije za razmišljanje o tem, kaj morajo narediti, in več za nalogo, ki je pred njimi.

Zmanjšajte vizualni nered

Nered neposredno konkurira otrokovi pozornosti. Tudi pospravljeni domovi lahko vizualno preobremenijo njihove možgane, če je naenkrat na ogled preveč stvari. Preden vaš otrok začne pisati domačo nalogo, si vzemite nekaj minut, da pospravite prostor pred njim.

Odstranite pošto z mize, knjige dajte v košaro in, če je mogoče, obrnite stol proti steni ali oknu z minimalnimi motnjami. Na mizi naj bo le najnujnejše: zvezki, pisalo in kozarec vode. Cilj ni popolnost, temveč zmanjšanje količine dražljajev, ki se potegujejo za pozornost.

Prilagodite osvetlitev

Dobra osvetlitev zmanjšuje obremenitev oči in pomaga možganom ohranjati koncentracijo. Stropna svetilka je pogosto premočna, medtem ko temni prostori spodbujajo zehanje. Najboljša rešitev je nastavljiva namizna svetilka s toplo svetlobo, ki sveti neposredno na papir.

Postavite jo na nasprotno stran otrokove pisalne roke, da se izognete sencam. Če vaš otrok dela na zaslonu, po sončnem zahodu vklopite nočni način, da zmanjšate bleščanje. Naučite otroka, naj sam preveri, ali lahko jasno vidi robove papirja, ne da bi se pri tem naprezal.

Na mizo postavite uro

Ko je čas neviden, se lahko naloge zdijo neskončne, kar pogosto vodi v odlašanje in težave. Po podatkih Inštituta za otroški um elementi, kot so kratki, časovno omejeni odmori, pomagajo otrokom, da ostanejo osredotočeni.

Na mizo namestite viden časovnik za kratke delovne intervale, na primer 10 do 15 minut, ki jim sledi kratek odmor za raztezanje. Vključite otroka v izbiro intervalov, da se bo počutil, kot da je del procesa. Za daljša opravila skupaj ustvarite načrt: “Preberi štiri strani, nato si vzemi odmor. Napiši tri stavke in si vzemi še en odmor.” Predvidljivi odmori zmanjšujejo tesnobo in ohranjajo delovni zagon.

Nobena od teh prilagoditev ni čarobna rešitev, so pa majhni signali, ki otrokovim možganom sporočajo: “Varni ste, podprti ste in veste, kaj sledi.” Začnite s katero koli spremembo, ki se vaši družini zdi najlažja. Pohvalite trud, ne le rezultat in ohranite rutine sproščene in prilagodljive. Prilagajajte jih glede na spremembe v obveznostih in ravni energije. Mirnejše opravljanje domačih nalog se gradi korak za korakom.

Od prvega šolskega dne mineva že en mesec in začetno navdušenje pred ponovnim druženjem s prijatelji je pri številnih otrocih zamenjala slaba volja. Nekateri starši se morajo že na vse zgodaj, še pred odhodom v šolo, ukvarjati z izbruhi jeze. Svetovalka za starše Jo Walker pojasnjuje, da gre za normalen pojav in da obstajajo preprosti načini, kako se soočiti z čustvenimi izbruhi in ugovarjanjem.

Po njenih besedah so pogostejši izbruhi po četrtem tednu novega šolskega leta nekaj povsem običajnega. Sredina prvega polletja je po njenih besedah znana po več izbruhih jeze, ugovarjanju, solzah in upiranju.

Razlog je v tem, da navdušenje pred novo rutino hitro zbledi, otroci pa še nimajo dovolj notranje moči in vzdržljivosti, da bi se z njo uspešno spopadali. Med opozorilnimi znaki so še nenadno ugovarjanje ali zavračanje, večerni boji zaradi odhoda v posteljo in jutranja pasivnost.

Preberite še: Hitra tehnika za pomiritev: za starše in otroke

3 nasveti, kako prebroditi to obdobje

Jo Walker je dala staršem tri preproste korake, ki lahko omilijo naporno obdobje:

Zmanjšajte zahteve doma; Walkerjeva pojasnjuje, da otroci v šoli porabijo večino svojih  “žetonov za obvladovanje”, zato jim je dobro doma prihraniti nenehne bitke.

Dajte prednost počitku in regeneraciji; Po njenih besedah pomagajo mirni večeri, preprosti obroki in zgodnejša ure za spanje.

Okrepite čustvene vezi; Pravi, da kratek objem ali skupna zabavna igra napolnita otrokove “baterije” hitreje kot katerakoli druga stvar.

Poudarja tudi, da izbruhi jeze niso znak, da je staršu spodletelo. Gre le za sporočilo otroškega živčnega sistema, da je utrujen. Staršem svetuje, naj ostanejo mirni, delajo na bližini z otrokom in počakajo, da težave izzvenijo.

• Preberite še: Le še nekaj dni nagradne igre, nagrade pa družinske počitnice … kaj takega

dezurni@styria-media.si

“Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja UNICEF Slovenija po več letih usmerjenega dela na sodelujočih osnovnih šolah v okviru programa Kako se počutiš poroča o izjemnem napredku. Ključni poudarek letošnjega poročila je okrepitev vloge družine kot najpomembnejšega vira podpore za otroke in mladostnike, kar predstavlja pomemben premik v razumevanju in ravnanju na področju duševnega zdravja,” so danes sporočili z UNICEF Slovenija. 

Otroci so bili sami v stiskah

V letu 2021, ob začetku programa duševnega zdravja Kako se počutiš, so podatki kazali zaskrbljujočo sliko: večina otrok in mladostnikov je svoje stiske reševala sama, brez pogovora z odraslo osebo. Mnogi so se ob težavah umikali vase, pogovori o počutju doma in v šoli pa so bili redki.

Otroci, ki po dolgotrajni odsotnosti od pouka, sošolcev in prijateljev, ki je bila posledica ukrepov zaradi covida-19, niso prejeli dovolj podpore ob vrnitvi v šolsko okolje, so pogosteje doživljali občutke tesnobe, osamljenosti in nemoči.

Kot sporočajo z UNICEF Slovenija, pa danes, po izvedenem programu Kako se počutiš, slika kaže pomembne spremembe za otroke na vključenih šolah – večje zaupanje, večjo odprtost in aktivno iskanje podpore. 

Kako pomembni so v resnici starši? 

“Primerjava podatkov med letoma 2022 in 2025 razkriva, da se je splošno zavedanje o duševnem zdravju med otroki in mladimi izboljšalo. To se kaže v večji opolnomočenosti in rednejši uporabi različnih tehnik za spopadanje s stresom, kot je ukvarjanje s športom in z glasbo,” pojasnjujejo.

Največja sprememba in najbolj pozitiven trend pa se kaže v krepitvi in izpostavljanju vloge družine kot najpomembnejšega vira podpore, kar kaže na normaliziranje pogovora znotraj družine in krepitev kompetenc staršev za nudenje podpore in iskanje zunanjih virov pomoči.

Delež tistih, ki bi se v primeru hujše in dalj časa trajajoče stiske obrnili na starše, se je povečal za 82,4 odstotka, kar kaže na to, da se je okrepila podpora, ki jo otroci in mladi prejmejo v družini.  To potrjuje, da se otroci in mladi v družini počutijo bolj podprte, kar je izreden napredek od začetnega stanja, ko je večina otrok poročala, da v stiskah ostajajo sami. 

Med otroki se je izrazito povečala tudi uporaba možnosti in načinov, s katerimi krepijo svoje duševno zdravje in s tem prispevajo k pogostejšemu doživljanju prijetnih čustev. Za kar 114 odstotkov je narasel delež otrok, ki se pri krepitvi svojega duševnega zdravja poslužuje športnih aktivnosti, za 117 odstotkov pa tistih, ki se zateka h glasbi. To kaže, da otroci in mladi aktivno iščejo načine za spoprijemanje s stresom in za dvig dobrega počutja. 

Neverjetno, kako se je povečalo zaupanje v učitelje 

Tudi v šolskem okolju so spremembe izrazite. Več kot potrojil se je delež otrok, ki učitelje prepoznavajo kot pomemben vir podpore in informacij. To kaže na večje zaupanje v šolsko osebje ter na večjo odprtost za pogovore o počutju tudi v šolskem prostoru. 

Podatki kažejo tudi izrazit napredek med učitelji, saj se je več kot podvojil delež tistih, ki se čutijo opolnomočene za izvajanje učnih aktivnosti na temo duševnega zdravja. Več učiteljev zdaj hitreje in učinkoviteje ukrepa, ko pri učencih zaznajo stisko, poleg tega je velika pozornost dinamike dela v šolah usmerjena v izboljšanje skupinske dinamike in pripadnosti skupini, kar prispeva k boljšemu počutju otrok in njihovemu občutku sprejetosti. 

Poznajo več načinov za obvladovanje stisk

“Splošna ozaveščenost o duševnem zdravju se je povečala – tako med otroki in mladimi kot tudi med učitelji. Mladi danes bolj razumejo pomen duševnega zdravja, poznajo več načinov za obvladovanje stisk, obenem pa vse pogosteje prepoznavajo družino kot vir podpore,” opisujejo pri UNICEF Slovenija. 

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja UNICEF Slovenija poziva vse – starše, učitelje, lokalne skupnosti in mreže pomoči ter odločevalce, da še naprej skupaj gradimo okolje, v katerem so pogovori o duševnem zdravju nekaj vsakdanjega, iskanje pomoči pa sprejeto in dostopno. 

V šolskem letu 2025-2026 je v mrežo Kako se počutiš vključenih 39 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Nedavno se je mreži priključila tudi Osnovna šola Dob, kar je omogočil Novartis, kot podpornik izvajanja programa na tej šoli. Začetek sodelovanja so obeležili s simbolično postavitvijo šolske omarice iz ozaveščevalne kampanje UNICEF-a Slovenija Stiske iz omaric. Gre za eno od 90 šolskih omaric, ki so bile v okviru Stisk iz omaric postavljene na Trgu republike v Ljubljani in na Glavnem trgu v Mariboru, kot simbol stisk otrok in mladih in opomnik, da je na nas odraslih, da pomagamo te stiske prepoznati in nuditi oporo.

“Duševno zdravje predstavlja ključni del Novartisove strategije skrbi za dobro počutje zaposlenih, zato na tem področju v podjetju v sklopu pobude Polni življenja izvajamo različne aktivnosti. Zavedamo pa se, da je duševno zdravje pomembno v vseh življenjskih obdobjih in stiske se žal pojavljajo že pri otrocih in mladostnikih. S podporo programu »Kako se počutiš« želimo podpreti UNICEF Slovenija pri ozaveščanju otrok, mladostnikov, njihovih staršev in učiteljev, da naj bo pogovor o počutju in duševnem zdravju nekaj povsem običajnega,” so poudarili v Novartisu.    

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024. 

Vir podatkov za 2021 je raziskava UNICEF-a Slovenija: Samoocena duševnega zdravja otrok, starih med 10 in 18 let (junij 2021). 

Do danes je bilo v program duševnega zdravja Kako se počutiš, ki ga izvaja UNICEF Slovenija, vključenih že več kot 1.500 pedagoških delavcev, 20.000 staršev in 12.000 učencev. 

Preberite še: Kaj reči in kaj NE reči, ko je otrok v stiski

Vsako šolsko leto prinese nekaj novosti, tudi pri nas se je ob začetku letošnjega leta veliko spremenilo. Katere novosti je prineslo šolsko leto 2025/26 najdete na povezavi.

Velika sprememba nas je doletela na področju mobilnih telefonov. Odločitve, povezane s tem, sprejemajo tudi drugje. Kot poroča Index.hr, se spremembe obetajo učencem v osnovni šoli Vrgorac. S hišnim redom so prepovedali uporabo mobilnih telefonov, pametnih ur in pitje sladkih gaziranih pijač. Na seznamu prepovedanih stvari so po novem tudi umetni nohti in neprimerna ličila.

Mobilne telefone in pametne ure bodo učenci višjih razredov med poukom morali izklopljene odložiti v omarice. Na razredni stopnji bodo učenci morali imeti izklopljene telefone v šolskih torbah. Izjemoma, v nujnih primerih in z dovoljenjem učitelja, lahko učenec uporablja mobilni telefon. Prepovedana je tudi uporaba mobilnega telefona med odmori in odmori za kosilo ter do konca pouka.

V primeru, da učenci uporabljajo mobilne telefone in druge tehnične naprave, bodo te zasežene in vrnjene staršem. Če učencu zasežejo napravo dvakrat, dobi ustrezen pedagoški ukrep, napravo pa mu zasežejo do konca ocenjevalnega obdobja.

Izjema od teh pravil so učenci z nekaterimi kroničnimi boleznimi.

Pravilnik je bil sprejet soglasno

Pravilnik o hišnem redu Osnovne šole Vrgorac je bil sprejet soglasno po obsežnih razpravah, ki so bile opravljene na vseh ravneh šole, od učiteljskega sveta in sveta staršev do sveta učencev.

Med drugim je po novem določeno tudi, da morajo učenci v šolo priti najkasneje 10 minut pred začetkom pouka in oditi najkasneje 10 minut po koncu šolskih obveznosti. Starši pa imajo po novem možnost opravičiti odsotnost svojih otrok prek e-Dnevnika. Če starš ali skrbnik v sedmih dneh od prejema pisnega obvestila ne pojasni razlogov za odsotnost, so pristojni šolski organi dolžni zoper učenca začeti postopek za izrek pedagoških ukrepov.