Čeprav je druženje z vrstniki pomembno za razvoj otrok, je za starše včasih lahko stresno. Ena mama se je odločila, da bo svojim hčerkam prepovedala igranje s prijatelji. Kot razlog za to odločitev je navedla, da je to “preveč naporno“.

Njeno odločitev je na Redditu delil brat, ki je iskal nasvet uporabnikov. “Pogovarjal sem se s svojo sestro. Jaz nimam otrok, ona pa ima dve hčerki,” je pojasnil. Njegovi nečakinji sta stari štiri in 12 let.

“Moja sestra je naveličana tega, da se druženja spreminjajo v ‘pravo muko’, ker se mlajša hčerka želi pridružiti druženjem starejše sestre. Starejša pa ne more prenašati ‘jokanja in cmeranja’, ko se mlajša ne more igrati z njimi,” je povedal brat.

Starejša hči seveda želi biti sama s svojimi prijateljicami, kar avtor objave razume. “Moja sestra meni, da je dovolj, da imajo starejša hči in njeni prijatelji premor, medtem ko mlajša spi, in da bi morali mlajši dovoliti, da se z njimi igra preostali čas, ker meni, da ‘ne bi smela biti sodnica’“, je dodal.

“Igranje z vrstniki ni počitek za starša”

Konflikti glede druženj so pripeljali do drastične odločitve. “Povedala mi je, da je starejši hčerki prepovedala druženje z drugimi otroki, dokler ne ‘uredita stvari’, ker je ‘utrujena od prepiranj’ in ker se ‘starejša hčerka se ne bi smela prepirati s štiriletnico’“.

Brat takšnega pristopa ni mogel razumeti: “Štiriletnik ne more ‘logično razmišljati’, igranje z vrstniki pa je izkušnja za otroka, ne počitek za starša. Očital sem ji, da je lena in da je njena naloga kot starš, da štiriletnici postavi meje, ne pa da mora starejša hči ‘razrešiti stvari’ sama.“

Sestra mu je kritiko zamerila. Dejala mu je, da ne ve, o čem govori, in da ne sme “soditi” njenih odločitev, ker ni starš.

Kdaj posredovati in kdaj ne?

Strokovnjaki opozarjajo, da je v maminem pristopu nekaj logike. Raziskave kažejo, da bi starši morali posredovati le v primerih, ko bi se konflikti lahko stopnjevali v nasilje. V povprečju je najbolje, da otroci svoje probleme rešujejo sami.

“Mnogi prepiri med brati in sestrami so blagi in nenasilni,” opozarja Psych Central. “Takšne situacije so lahko dobre za učenje, saj otroci razvijajo sposobnost reševanja težav in konfliktov z vrstniki ter brati in sestrami.“

Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno otrokom omogočiti izražanje čustev in učenje kompromisov. V tem primeru bi bilo najprimerneje, da bi mama minimalno posredovala.

To vprašanje je bilo izhodišče projekta Mamina štafeta 2026, v katerem smo družine povabili k razmisleku o odnosu do zaslonov in k iskanju bolj zavestnega, uravnoteženega družinskega vsakdana.

Projekt Mamina štafeta na portalu Mama.Over.Net odpira teme sodobnega starševstva. Ne gre za prepovedovanje tehnologije, temveč za spodbujanje ravnovesja, prisotnosti in kakovostnih odnosov v družini. V ospredju so skupni trenutki, zgled staršev in majhne spremembe, ki lahko dolgoročno vplivajo na družinsko dinamiko.

V okviru nagradnega natečaja smo družine povabili, da si izberejo svoj 40 dnevni izziv. Izziv je lahko preprost, prilagojen starosti otrok in vsakodnevnemu tempu. Ključno je, da družina skupaj sprejme odločitev in jo poskuša uresničiti.

Še vedno lahko izberete izziv in se z njim povežete

Sodelujoče družine so lahko izbirale med različnimi izzivi, na primer 40 dni brez zaslonov v spalnici, brez zaslonov po 20 uri, skupno branje, ustvarjanje, športne aktivnosti ali skupni obroki brez zaslonov. Nekatere družine so si oblikovale tudi svoj izziv.

Pri vseh je veljalo isto izhodišče. Manjši, izvedljivi koraki, več skupnega časa in več prisotnosti. Ni važno, če je naš nagradni natečaj že mimo, še vedno imate čas, da izberete svoj družinski izziv, ki vas bo še bolj povezal. 

Na natečaj smo prejeli številne iskrene zapise, ki so pokazali, kako različno družine živijo in kako podobne izzive imajo.

Čudovite nagrade za družine

Komisija je med vsemi prijavami izbrala eno zmagovalno zgodbo, ki jo objavljamo pod psevdonimom. Avtorica bo z družino nagrajena z dvodnevnim družinskim digitalnim oddihom v Jasna Natur Resortu.

Gre za posebno doživetje ob jezeru Jasna, kjer družine skozi program digitalnega odklopa zavestno odložijo zaslone in čas namenijo sebi. Ob prihodu prejmejo knjižico z izzivi, ki jih spodbuja k pogovoru, opazovanju narave in skupnim aktivnostim. Del izkušnje so tudi večer brez telefona, skupni trenutki ob ognju in čas v naravi brez motenj.

Poleg glavne nagrade smo izbrali še pet zgodb, ki so posebej izstopale po iskrenosti in pristnosti. Njihovi avtorji prejmejo družinsko vstopnico za Arboretum Volčji Potok.

Arboretum je prostor, kjer družine zlahka odložijo telefone in čas namenijo gibanju, raziskovanju in skupnim doživetjem v naravi. Otroci lahko raziskujejo park, igrišča, labirint in druge vsebine, starši pa si vzamejo čas za skupne trenutke brez motenj.

Vse izbrane zgodbe objavljamo v celoti. Prav njihova neposrednost in iskrenost najbolje pokažeta, kako družine danes živijo in kako iščejo ravnovesje med zasloni in odnosi.

Zmagovalni zapis

V nadaljevanju objavljamo zmagovalni zapis.

“Naš izziv bo ustvariti škatlo, tja bomo dali vse naše naprave. Pri mlajši hčerkici s tem ne bo težav, ker je stara komaj sedem let in pač še uboga. Svojega telefona seveda tudi še nima, niti kakšne tablice ali računalnika. Se pa zgodi, da ko je bolna, ali je zunaj slabo vreme in imam veliko dela, gleda malo preveč televizije. Tudi mož ji da včasih za vikende svoj telefon, kjer igra kakšne igrice, skupaj gledata tudi smešnice na Instagramu. In opažam, da se hitro razvadi. Če gledata smešnice en dan, si jih želi še naslednji. Če se popusti imamo kar nekaj dni sitnarjenja, da bi gledala filmčke na telefonu. Torej, mlajša hčerkica še ni težava, težava je bolj pri možu, starejšemu sinu in seveda pri meni. Imam takšno naravo dela, da sem ves čas za računalnikom. Veliko delam tudi od doma in izgleda, kot bi bila ves čas pripopana na računalnik, kar otroci vidijo že od malih nog dalje. Seveda je to moja služba, ampak majhen otrok vidi le to, da je mamica za računalnikom … Potem se zgodijo še klici, na vse se moram javiti in je tega kakšen dan res veliko. In kar je najhuje, dandanes je potrebno vse urejati prek telefona – plačevati račune, e-asistent za otroka je kar poln, pa morebitna bolniška, nega, ostala birokracija … Mož pride iz službe utrujen, seveda velikokrat on skuha, pospravljava oba, a si res skoraj vsak dan privošči počitek na kavču pred televizijo, v rokah pa ima telefon, tako da kar dva zaslona naenkrat. Vse skupaj včasih traja tudi dve, tri, štiri ure, ko se kar zasedi na kavču. In sin, joj z njim sem se v starosti 11, 12, 13 let o tem veliko pogovarjala, o igricah, o telefonu, imel je omejitve, me je tudi poslušal. Zdaj je mali veliki mož star 15 let. V šoli sošolci nimajo več omejitev in je tudi on že pol leta brez omejitev. Ko sva pred izzivom pogledala povprečen čas na telefonu, je mene in njega, oba skoraj kap. Kakšen dan je bil na telefonu tudi po pet ur, s tem da uporabila telefon tudi za šolske zadeve. O so te minimalne. Poleg tega, da gleda tudi televizijo, za vikende igra tudi igrice na računalniku … Tako smo imeli zdaj pred izzivom skupni sestanek. Hčerkica je dala zanimiv predlog, da bi si vsak izbral dve najljubši dejavnosti in bi metali kocko, kaj bi počeli iz tega seznama. Tako bomo več skupaj in ne bomo pogrešali televizije, telefonov … Zdaj imamo seznam, na njem je nekaj prav lušnih stvari, med njimi tudi skupen sprehod okoli blokov. Zakaj pa ne? Ustvarili smo tudi škatlo za telefone in urnik, kdaj bodo vsi telefoni v škatli. Jaz se ne javljam več v tem času, kasneje pošljem le sporočila, da žal nisem bila dosegljiva in je to to. Zakaj bi morala v času, ko sem s svojim otrokom, poslušati sorodnike, ki mi pridigajo, ali sodelavce, ki želijo od mene nekaj, čeprav nisem več v službi? Sin se je najbolj upiral, ni se strinjal s temi spremembami in se bojim, da bo vsak dan boj. Bomo poskusili 40 dni in bom vesela že za majhne spremembe. V času, ko imamo telefone v škatlah, se mu ni potrebno družiti z nami. Ven gre lahko s sosedom, lahko igra svoje glasbilo, lahko tudi le leži na postelji in premišljuje. Važno, da ne bo na zaslonu in bo lahko malce sam s svojimi mislimi. In težko bo, tudi zame in moža. Včasih je težko, ko si utrujen po službi, potrebuješ samo mir … Predvsem prve dni bo težko, ker ne bomo navajeni. Pričakujem pa, da se bomo kmalu navadili in upam, da bomo morda posegli tudi po knjigi in tišini ob branju.”

Pet zgodb, ki so si priborile vstopnice

V celoti objavljamo pet zgodb, ki so si priborile edinstveno doživetje v Arboretumu volčji potok.

Vesna

“Ko sem doma omenila, da bi se vključili v Mamino štafeto, sem pričakovala vsaj malo zavijanja z očmi. In nisem se zmotila – predvsem pri sinu, ki ima 15 let in mu je telefon praktično podaljšek roke. Skupaj smo se pogovorili in se odločili za 40 dni skupnih obrokov brez zaslonov. Vsaj en obrok na dan, brez televizije, telefonov in “samo še tole pogledam”. Zdelo se mi je dovolj izvedljivo za naš tempo in starost otrok. Hči je stara 6 let in je idejo takoj sprejela – zanjo je bil to “izziv kot igra”. Prvi dan ni šlo povsem gladko. Sin je avtomatsko segel po telefonu, še preden smo sploh sedli za mizo, jaz sem se zalotila, da bi med kosilom hitro preverila sporočila. A smo se ustavili. Telefone smo pustili v drugi sobi. Sprva je bilo malo tišine, potem pa je hči začela razlagati, kaj so se igrali v vrtcu, sin pa se je – čisto nepričakovano – vključil in dodal svojo zgodbo iz šole. Pogovor je stekel. Brez hitenja, brez motenj. Občutek je bil drugačen, bolj umirjen. Po nekaj dneh opažam, da skupni obrok ni več “opravilo”, ampak trenutek, ki ga vsi nekako pričakujemo. Sin še vedno kdaj zavzdihne, a se usede zraven in sodeluje. Hči je navdušena, ker ima našo pozornost. Tudi meni je lažje – ugotavljam, koliko drobnih stvari bi sicer preslišala. Vem, da 40 dni ne bo vedno popolnih, a že zdaj čutim, da delamo nekaj dobrega. Nekaj, kar nas povezuje. In to je več, kot sem pričakovala na začetku.”

Lena

“Naš 40-dnevni družinski izziv ustvarjanja brez zaslonov Z možem in 11-letno hčerko smo se odločili, da se pridružimo natečaju in si izberemo 40-dnevni izziv skupnega ustvarjanja brez zaslonov. Res je, da skupni ustvarjalni čas pri nas ni novost – že do zdaj smo si večkrat vzeli trenutke za risanje, ustvarjanje, ročna dela ali pisanje zgodb. A tega nikoli nismo izvajali vsakodnevno in ne neprekinjeno 40 dni zapored. Ravno zato se nam zdi ta izziv nekaj posebnega: priložnost, da zavestno ustvarimo novo navado in damo več prostora skupnemu času brez zaslonov. Prvi dan izziva je bil prav poseben. Vsi smo odložili telefone, ugasnili televizijo in se usedli za mizo. Začeli smo z risanjem in barvanjem. Hči je ustvarila domišljijski svet poln čarobnih bitij, mož se je pošalil s svojimi karikaturami, jaz pa sem narisala naše živali in opazovala, kako hitro se sprostimo, ko ni digitalnih motenj. Pogovor je stekel spontano, smeh pa je napolnil prostor. Občutek povezanosti je bil tako lep, da smo takoj začeli zbirati ideje za naslednje dni, med drugim: – ustvarjanje mini stripa ali zgodbe, – izdelovanje dekoracij in DIY projektov za možev bližajoči rojstni dan, – kuhanje in peka kot ustvarjalni večer, – ustvarjanje družinskega kolaža spominov, – izdelava daril za sorodnike, – skupno pisanje pravljice,… Čeprav vemo, da bo izziv včasih zahteven in da bo skušnjava po zaslonih velika, smo že po prvem dnevu začutili, kako dragocen je ta čas. Ne gre le za ustvarjanje — gre za pozornost, pogovor, smeh in pristno povezanost. Veselimo se naslednjih dni in komaj čakamo, da vidimo, kako bo 40 dni zavestnega skupnega ustvarjanja vplivalo na našo družino.“

Družina Požun

“Naš izziv 40 dni zavestnega družinskega časa – telefon samo kot orodje, ne kot navada Ko se je rodila najina hčerka A., danes stara 11 mesecev, se je v naši družini marsikaj postavilo na novo. Tudi odnos do telefonov. Zaslon ni postal del njenega sveta – postal je le orodje za naročanje, nujne opravke, občasno delo in sodelovanje v podobnih projektih. Nikoli pa nadomestek za stik, pogled, pogovor ali skupni čas. Zato smo si za naš 40-dnevni družinski izziv izbrali nekaj zelo preprostega, a hkrati zahtevnega: 40 dni, ko telefon zavestno uporabljamo samo takrat, ko je res potreben – in ga zavestno odložimo, ko smo skupaj. Pri dojenčku se hitro zaveš, kako malo je v resnici treba. A. ne potrebuje animacij, zvokov in svetlečih zaslonov. Potrebuje najin glas, obraz, roke in čas. In ravno ona je naš največji opomnik, da so trenutki minljivi – in da pozornost pomeni prisotnost. V prvih dneh izziva smo opazili, kako pogosto bi telefon sicer nehote vzela v roke. Ne iz potrebe, ampak iz navade. Ko ga zavestno odložimo, pa se zgodi nekaj zanimivega: več pogovorov, več smeha, več opazovanja drobnih A. “prvič”. Prvi poskusi hoje ob kavču, prvi zmagoslavni nasmeh, ko ji nekaj uspe, in tisti mirni večeri, ko smo res skupaj – brez motenj. Ta izziv ni o prepovedih. Je o zgledu. O tem, kaj otrok vidi, še preden razume besede. Želiva, da A. odrašča v občutku, da je človek pred njo pomembnejši od zaslona v roki. Po 40 dneh? Iskreno – tega izziva ne želimo končati. Želimo ga ohraniti kot naš način življenja. Če lahko z našo izkušnjo navdihnemo še kakšno družino, da za trenutek odloži telefon in pogleda otroka v oči, potem smo že zmagali.” 

Sandra

“Jaz, mož, sin (9 let) in hči (5 let) smo si izbrali izziv skupnega branja brez zaslonov in zdaj mineva že 7. dan. Večerne risanke smo zamenjali s skupnim branjem in že zdaj vidimo, da je bila to res boljša odločitev. Spremembe so opazne, več se pogovarjamo, več je smeha in več umirjenih trenutkov, ko smo res prisotni drug z drugim. Otroka lažje zadržita pozornost, pogosteje sama posežeta po knjigi, predvsem pa zvečer hitreje in mirneje zaspita, saj je skupno branje postalo naša večerna rutina. Z možem ob otroških pravljicah znova obujava spomine na svoje otroštvo, mene pa resnično zanima, kakšne spremembe bomo kot družina opazili po celotnem 40-dnevnem izivu.”

Neja

“Moja sibka tocka je fotografiranje. Pri enoletniku sem vedno na prezi za vsemi njegovimi “prvic”, zato je telefon vedno na dosegu roke. S stiriletno hcerko sva se nedavno pogovarjali, kdo najvec uporablja telefon v nasi sirsi druzini. Na sreco to nisem bila jaz. Hci je lepo in tocno povzela, kdo kaj pocne na telefonu in koliko casa temu posveti. Tako je tudi meni nastavila ogledalo in povedala, da jaz telefon najvec uporabljam za slikanje. Tega sem se sicer zavedala, me je pa presenetil njen nadaljnji odziv. Povedala mi je, da je zanjo to tudi uporaba telefona. In takrat sem se zamislila in ugotovila, da ima pravzaprav prav. Kar je meni predstavljalo hobi in strast – fotografiranje, je skozi hcerkine oci bilo nic drugega kot uporaba telefona in gledanje v ekran. Se isti vecer sem iz omare privlekla svoj zrcalnorefleksni fotoaparat, ki je kljub letom se vedno precej kompleksnejsi in kvalitetnejsi od hitrih resitev, ki nam jih dandanes ponujajo pametni telefoni. Fotoaparat nas po novem spremlja na sprehodih, izletih, pa tudi doma je vedno na polici in na dosegu roke caka na najlepse trenutke, ki bodo ostali za vedno ujeti skozi njegov objektiv. Moj izziv je, da to prakso nadaljujem. Upam, da za precej vec kot 40 dni, saj sem ponovno odkrila svojo strast do fotografije in ni mi jasno, zakaj sem fotoaparat sploh pospravila za vsa ta leta v omaro.”

Otrok ne tepete

Strokovnjaki se strinjajo, da telesno kaznovanje ni učinkovit način vzgoje in dolgoročno povzroča več škode kot koristi. Tepež lahko celo poslabša vedenje in otroke naredi bolj agresivne. V nobenem primeru ni sprejemljivo, da otroku povzročite telesno bolečino (ali dovolite, da mu jo povzroči kdo drug).

Ni v redu, da se ne opravičite, ko naredite napako

Kot starši se moramo nenehno opominjati, da smo tudi mi samo ljudje, ter si odpustiti neizogibne napake. Ko se zmotite, ne iščite izgovorov. Priznajte napako. Obenem pa spoštujte otrokov odziv na celotno dogajanje. Oba bosta imela korist od takšnega iskrenega in ljubečega trenutka. Upate lahko, da se bo otrok iz tega učil in sam ravnal podobno, ko bo naredil napako.

Ni v redu, da o otroku govorite negativno v njegovi prisotnosti

Seveda se moramo starši včasih drugim staršem zaupno potožiti o izzivih vzgoje. Ni pa sprejemljivo, da o otroku govorite zaničevalno (naj gre za šolski uspeh, prehranjevalne navade ali videz), ko je prisoten. Še posebej ne neposredno njemu.

Morda mislite, da vas ne posluša, vendar najverjetneje ni tako. Otroci potrebujejo konstruktivno kritiko, spodbudo in podporo, ne pa ponižujočih osebnih napadov. Vaše besede bodo ponotranjili, kar lahko vodi v negativno samopodobo. Zato dvakrat premislite, preden o otrokovih težavah govorite v njegovem dosegu sluha.

“Če otrok pride do vas s težavami, pomeni, da ste dobro opravili svoje delo kot starš. To pomeni, da ste otroku zagotovili varno zavetje, kamor lahko pride, kadar potrebuje pomoč,” je pojasnila psihologinja Nadene van der Linden.

Seveda vse starše skrbi, ali so dobri starši. Sodobni starši imajo v tem času višje standarde za vzgajanje otrok v odraslost. Na takšni poti se lahko zelo hitro ujamejo v past, kjer se primerjajo z ostalimi starši ali pa iščejo kakršnekoli zunanje znake lastnega uspeha.

Nadene van der Linden je klinična psihologinja in avtorica knjige »Tales from the Parenting Trenches: a Clinical Psychologist vs. Motherhood« (Zgodbe iz globine starševstva: klinična psihologinja proti materinstvu).

Za tuje medije je razložila, kako lahko starši veste, da ste na pravi poti, in kateri znaki vam kažejo, da ste dober starš. Včasih namreč vsi potrebujemo tudi malce spodbude in pravih usmeritev.

1. Otrok pred vami izraža čustva

Včasih je otroku zelo težko, kadar se znajde v čustvenem obdobju. Čeprav se vam zdijo otrokova čustva včasih odveč, to vzemite kot pohvalo, saj vam otrok dovolj zaupa, da vam pokaže, kdaj je jezen, žalosten ali kdaj ga je strah. Kadar otrok pred svojimi starši skriva čustva, to kaže na velike težave v partnerskem odnosu.

Poskusite se izogniti temu, da se otrok zapre sam vase in ne posegajte v izražanje njegovih čustev. Namesto neodobravanja, bodite pozorni in hvaležni za to.

2. Otrok pride k vam, kadar je poškodovan, ali ko ima težave

Kadar otrok pride do vas z določenimi težavami, to pomeni, da ste dober starš. Otroku tako nudite varno zavetje, kamor se lahko zateče pred težavami. To spodbujajte tako, da mu pozorno prisluhnete in poskušate pomagati po najboljših močeh. Tako bo vaš odnos z otrokom odprt za pogovor o stvareh, ki so v življenju težke.

3. Otrok lahko govori brez strahu o svojih občutkih

To je pozitiven znak sprejemanja in odprtega ter prilagodljivega odnosa. Nekateri starši se še vedno pretirano odzivajo na drugačno mnenje in misli svojih otrok. Ne zavedajo se, da s tem posledično uničujejo medsebojno komunikacijo.

Nasprotje takih staršev, so krhki starši. V teh primerih jih otroci ne želijo obremenjevati z dodatnimi težavami, saj so prepričani, da starši tega ne bodo prenesli. Prav tako mislijo, da se starši zanašajo predvsem na njih in ne obratno.

Otrokove misli in občutke lahko podpirate ne glede na to, kdo ste. Če potrebujete dodatno oporo, pa jo poiščite pri odraslih ljudeh in ne pri otrocih.

4. Vaše povratne informacije niso kritika in ne definirajo otroka

Dobri starši ne kritizirajo otrokovega vedenja in se izogibajo oznakam kot so slab, poreden, požrešen, len. Če je vaš otrok pojedel vse čokoladne piškote, brez da bi jih delil z drugimi, ga opozorite na njegovo vedenje in mu povejte, da je stvari potrebno deliti.

5. Spodbujajte otrokove interese in talente

Z razvijanjem interesov in talentov otrok razvija spretnosti in dosega cilje. Otroku razložite, da je čudovito napredovati v nečem, kar imaš rad. Prav tako ga pozitivno spodbujajte skozi najstniška in zgodnja leta življenja.

Včasih se starši poslužujejo otrokovega interesa, samo zato, da bi izpolnili lastne sanje in potrebe. Kadar silite otroka v lastne interese, se lahko otrok počuti neuspešno, prav tako pa je pod konstantnim pritiskom in nadzorom.

6. Za varnost otroka postavite meje

Dobri starši usmerjajo otrokovo vedenje s tem, da mu postavijo meje in omejitve. Otroci brez meja in pravil pogosto zaidejo v težave ali pa se izgubijo. Meje jim pomagajo, da se počutijo ljubljene in cenjene, čeprav jih občasno na marajo. Dobri primeri postavljenih mej so spalne rutine in vljudnost do družinskih članov.

7. Popravite svoje napake

Če se pogosto poslužujete kričanja in pretiravanja, morate nemudoma pričeti delati na svojem odnosu. Pogovor z otrokom vam lahko pomaga rešiti dano situacijo, prav tako mu lahko razložite, da tudi vi kdaj potrebujete pomoč pri izražanju.

Če ste dober starš, ste tudi sposobni popraviti svoje napake. In se truditi, da jih ne boste ponavljali.

Čeprav ljudje pogosto enačijo otrokov uspeh z dobrim starševstvom, pa temu ni tako. Uspešno starševstvo pomeni, da otroku zagotavljate varno osnovo. To ustvari prostor, kjer se otrok varno razvija in posledično tudi uspeva.

Sestoji iz trajnega doživljenjskega odnosa, ki ni odvisen od zunanjih rezultatov, ampak od ljubezni, spoštovanja in povezanosti. To pomeni, da ste odličen starš.

]]> https://mama.zurnal24.si/nestrpna-mama-ne-naredi-nic-dobrega/ https://mama.zurnal24.si/nestrpna-mama-ne-naredi-nic-dobrega/#respond Sat, 28 Mar 2026 16:50:47 +0000 https://mama.zurnal24.si/?p=1620 Med preživljanjem časa z otrokom, bodite potrpežljivi in dobre volje. To pravi raziskava.

Poskrbite najprej za svoje dobro počutje, le tako boste najbolje poskrbeli za svoje otroke. To je stavek, ki ga je najbrž slišalo že ogromno staršev, a se ga le redki lahko držijo.

Dejstvo je, da je v stresnem in prenatrpanem sodobnem svetu le malo prostora za sprostitev staršev, za njune skupne zmenke in samostojne aktivnosti. Tako se starši hitro ulovimo v začaran krog, ko manevriramo med službo, družino in vsakodnevnimi opravili, zase pa nimamo časa.

To lahko hitro privede do nejevolje, ki se kaže tudi v odnosu do partnerja in otrok. Prav slednjim bo več pomenila kratka igra z nasmejanim staršem kot celodnevni izlet s starši, ki se ves čas prepirajo in so slabe volje. To potrjuje tudi raziskava, ki so jo objavili v Journal of marriage and family.

Raziskava ugotavlja, da količina časa, preživetega s starši, nima tako velikega vpliva ali sploh nima vpliva na pomembne življenjske izide. Mednje so šteli denimo dobro čustveno počutje, vedenje, učni uspeh in akademske dosežke.

Kakovost je pomembnejša

Strokovnjake je zanimalo, ali je bolj pomembna količina ali kakovost skupno preživetega časa otrok in staršev. Pri raziskavi so sodelovali tudi psihologi in sociologi, gre pa za prvo takšno raziskavo, ki bi analizirala toliko družin in ki bi hkrati uporabljala podatke s tako dolgega obdobja. Ti namreč slonijo na raziskavi, ki se v ZDA odvija že od leta 1968, udeležene družine hranijo dnevnike in odgovarjajo na vprašalnike dvakrat na teden. V raziskavi so upoštevali 3.500 družin.

Glavna ugotovitev raziskave je bila, da količina časa, preživetega z otrokom, nima povezave z otrokovim uspehom. Med dvajsetimi kazalniki, ki so jih upoštevali, ni niti pri enem dejavniku neposredne povezave s količino preživetega časa z materjo. To velja predvsem za otroke stare med 3 in 11 let. V nekaterih primerih čas preživet z materjo na otroke vpliva celo negativno. To se dogaja predvsem tam, ko je mati pod stresom, je neprespana in zato nestrpna.

Pri mladostnikih je slika drugačna. Več časa, ki ga mladostnik preživi z materjo pomeni praviloma manj nezaželenega vedenja. Več časa, preživetega z obema staršema, je povezanega z manjšo zlorabo drog, alkohola in drugega deviantnega obnašanja.

Zaključek je, da je bolj od količine pomembna kakovost časa, ki ga preživimo skupaj s svojimi najmlajšimi do 11 leta. Gre za številne dejavnosti, ki so se kot pozitivne izkazale v mnogih različnih raziskavah. Gre denimo za skupne obroke, odkrite pogovore, razpravljanje …

]]> https://mama.zurnal24.si/nestrpna-mama-ne-naredi-nic-dobrega/feed/ 0 https://mama.zurnal24.si/hobiji-nasih-babic-so-dobri-za-dusevno-zdravje-najstnikov/ Sat, 28 Mar 2026 16:47:00 +0000 https://mama.zurnal24.si/?p=11948 Dejavnosti, ki so jih imele rade naše babice, imajo lahko veliko koristi za najstnike in mlade odrasle.

Hobiji naših babic so dejavnosti, ki so bile v preteklosti priljubljene predvsem med starejšimi generacijami. Mednje sodijo ustvarjalne dejavnosti, kot so kvačkanje, pletenje, izdelovanje gobelinov in albumov spominov, pa tudi kulinarične dejavnosti (vlaganje, peka …), bralni krožki, igranje družabnih iger, vrtnarjenje in opazovanje ptic.

Vse to je v zadnjem obdobju pri najstnikih in mladih odraslih zamenjal telefon. Omenjene dejavnosti pa nudijo prav umik iz digitalnega sveta. “Staromodni” hobiji črpajo navdih pri naših babicah, poudarjajo počasno življenje, nostalgijo, toplino in preprostost.

Prek družbenih omrežij odkrivajo nove hobije

Številni vplivneži danes prek svojih profilov delijo videe, na katerih urejajo cvetlične vrtove, vlagajo kumarice ali pečejo kruh. Pogosto to počnejo z namenom spodbujanja počasnejšega življenjskega sloga in njegovih koristi. Najstniki in mladi tako prek družbenih omrežij odkrivajo nove hobije, kar jih lahko navdihne, da jih preizkusijo tudi sami, pravi Whitney Fleming, avtorica knjige You’re Not a Failure: My Teen Doesn’t Like Me Either in solastnica platforme Parenting Teens & Tweens.

Internet omogoča lahek dostop do orodij in navodil za spoznavanje s tovrstnimi hobiji. Na voljo je na stotine spletnih vodičev za križni vbod, peko kruha, izdelovanje nakita ali katerikoli drug hobi. Pretirana izpostavljenost družbenim omrežjem lahko vpliva na duševno zdravje mladih, zato iščejo zabavo brez zaslonov. Najstniki in mladi odrasli iščejo ustvarjalne načine za sproščanje stresa.

Kam se umešča tehnologija?

Raziskovalni center Pew je leta 2023 anketiral skoraj 1.500 ameriških najstnikov (starih od 13 do 17 let). Večina vprašanih (69 %) meni, da pametni telefoni nekoliko ali precej olajšajo ukvarjanje s hobiji. Približno 65 % jih pravi, da telefoni spodbujajo njihovo ustvarjalnost.

Koristi “babičinih” hobijev za mlade

Nevarnosti pretirane uporabe zaslonov pri otrocih in najstnikih so dobro dokumentirane, raziskava Pew pa je pokazala, da večina najstnikov priznava, da so brez telefonov srečnejši. Zato ne preseneča, da so takšni hobiji pogosto prepoznani kot koristni.

Lahko izboljšajo duševno zdravje

Takšni hobiji ponujajo zaslužen oddih od pritiskov sodobnega življenja. Pomagajo lahko pri soočanju s pogostimi težavami današnjih najstnikov, kot so tesnoba, depresija in osamljenost.

“Ti ‘babičini’ hobiji lahko naredijo čudeže za duševno zdravje mladostnikov,” pravi Fleming. “Številne študije kažejo, da imajo ljudje s hobiji manj negativnih čustev in so manj pod stresom.” Hobiji so povezani tudi z večjim zadovoljstvom z življenjem.

Spodbujajo povezanost

Ljudje se pogosto povezujejo prek skupnih interesov. V tem smislu lahko ti hobiji krepijo prijateljstva in občutek pripadnosti. “Za otroke, ki se počutijo osamljene ali se težko vključijo, je to način povezovanja s podobno mislečimi vrstniki ali priložnost za vključitev v skupine zunaj šole, kot so pletilski krožki ali tečaji peke,” poudarja Fleming.

Spodbujajo ustvarjalnost in sproščeno produktivnost

Ti hobiji so ustvarjalni izhod in “najstnikom omogočajo počitek, medtem ko so še vedno produktivni,” pravi psihologinja Lisa Damour, avtorica treh knjižnih uspešnic o vzgoji najstnikov.

Najstniki si včasih ne dovolijo počivati. A raziskave kažejo, da ljudje, ki sicer menijo, da je prosti čas neproduktiven, v njem lažje uživajo, če čutijo, da z dejavnostjo nekaj pridobijo. Z drugimi besedami, ustvarjanje nečesa je lahko za najstnike izjemno zadovoljujoče. Pa naj bo to pletenje šala, gojenje paradižnika ali slikanje.

Ponujajo takojšnje zadovoljstvo

Najstniki se trudijo v šoli in pri obšolskih dejavnostih, vendar rezultatov svojega dela ne vidijo vedno takoj. “Lepota ‘babičinih’ hobijev je v tem, da so pričakovanja nizka, izidi pod nadzorom, rezultati pa hitri. Najstniki potrebujejo in si zaslužijo takšno zadovoljstvo,” pravi Damour.

Učijo življenjske lekcije

Hobiji naših babic mlade učijo, da za zabavo ni treba dosegati posebnih uspehov. “Niti ni treba, da ste dobri v tem,” pravi Fleming. “Ti hobiji ponujajo priložnost za veselje že v samem procesu. V današnjem kaotičnem svetu je to darilo.“

Starši, tovrstni hobiji so dobra stvar

Če vaš najstnik pokaže zanimanje za takšne hobije, ga pri tem podprite. Dejavnosti brez zaslonov so povezane s številnimi koristmi, od boljših odnosov z vrstniki in večjega zadovoljstva z življenjem do zmanjšanja stresa. In kdo ve, tako lahko najstnik odkrije strast, ki ga bo spremljala vse življenje.

]]> https://mama.zurnal24.si/horoskop-tri-najzahtevnejse-kombinacije-starsev-in-otrok/ Fri, 27 Mar 2026 05:24:04 +0000 https://mama.zurnal24.si/?p=5011 Vaše astrološko znamenje vpliva tudi na združljivost vas in vašega otroka. Obstaja nekaj parov, ki z astrološkega vidika predstavljajo izziv.

Niso vsa astrološka znamenja enako dobro združljiva eno z drugim. Združljivost je v astrologiji ključna. Astrološka znamenja tako vplivajo tudi na združljivost vas in vašega otroka.

Obstaja nekaj kombinacij astroloških znamenj, kjer nezdružljivost lahko hitro postane težava. Ko gledamo kombinacijo otroci in starši, je posebna pozornost potrebna v naslednjih primerih:

Oven starš – Ribi otrok

Ko gre za zahtevno in težko astrološko kompatibilnost, sta starš Oven in otrok Ribi zagotovo na seznamu. To še posebej velja, če gre za kombinacijo mama Oven in hčerka Ribi. Starši Ovni imajo lahko težje nadzor nad svojim vzkipljivim temperamentom. Otroci Ribi so na žalost zelo občutljivi, zato zna biti to ujemanje zelo težavno. Nasvet staršem Ovnom je, naj se poskušajo obvladovati, naj bodo potrpežljivi in ​​nežni. Otroci Ribi so zelo ustvarjalni in nežni. Poiščite način, kako jih spodbuditi in jim povrniti njihovo nežnost.

Starš Lev – otrok Vodnar

Starši Levi so navajeni biti v središču pozornosti, medtem ko otroci vodnarji to absolutno sovražijo. Otrok Vodnar se ne želi počutiti kot nekakšen zabavljač za druge. Kaj narediti? Poiščite način, da to dvoje uravnotežite. Ne silite otrok iz cone udobja, ampak jim bodite v spodbudo. Zato bodite njihov največji oboževalec in jim pomagajte, da se naučijo biti ponosni na to, kar so dosegli, ne da bi se s tem hvalili pred drugimi.

Starš Kozorog – otrok Strelec

Ta kombinacija je lahko še posebej nerodna, če sta v paru pripadnika nasprotnega spola. Nimata namreč prav veliko skupnega. Otrok Strelec je vesel in neodvisen. Ko odrašča želi premikati meje in preizkusiti meje, ki si jih sam postavi. Najboljše, kar lahko storite, je, da se držite svojih meja in pravil. Usedite se z otrokom in poiščite način, kako postaviti meje, ki bodo pravične tako za vas kot za otroka. Poleg tega bi se moral starš Kozorog osredotočiti na to, da otroka nauči uskladiti čas za zabavo in obveznosti.

]]> https://mama.zurnal24.si/kaksen-tip-mame-ste-glede-na-kitajski-horoskop/ Fri, 27 Mar 2026 05:14:35 +0000 https://mama.zurnal24.si/?p=847 Preverite, kaj ste po kitajskem horoskopu in kako lastnosti vašega znamenja vpliva na vaš slog materinstva.

Kitajski horoskop je lunarni, kar pomeni, da se ravna v skladu z lunarnimi cikli. Vsako leto obeleži eno horoskopsko znamenje. Vendar pa je pomembno vedeti, da Kitajci ne prehajajo v novo leto tako kot mi, ampak skladno z lunarnimi cikli. Prvi dan kitajskega lunarnega novega leta je lahko v obdobju med 21. januarjem in 20. februarjem.

Kitajski horoskop prav tako pozna 12 znamenj. Vsako od znamenj ima določene dominantne lastnosti.

Preverite, kateri je vaš znak glede na vaše leto rojstva in kaj lastnosti vašega znamenja pomenijo za vaše vlogo mame. Če ste rojeni januarja ali februarja, morate preveriti, na kateri datum je v posameznem letu prišlo do menjave znamenja. Če ste, na primer, rojeni leta 1991, je leto koze nastopilo šele 15. februarja in trajalo vse do 3. februarja 1992.

Podgana (1960, 1972, 1984, 1996)
Astrologi poudarjajo, da je podgana pametna, očarljiva in se hitro prilagodi vsakemu položaju. V odnosu do svojega otroka boste verjetno bolj kot mama njegov “partner v zločinu“, kar vam ustreza.

Bivol (1961, 1973, 1985, 1997)
Ljudje, rojeni v letu bivola, so odločni, prizadevni in imajo močno voljo. Morda ste videti kot trd starš, a ste taki zato, ker vam je globoko in iskreno mar za vašo družino.

Tiger (1962, 1974, 1986, 1998)
Zdi se, da ta divja mačka predstavlja ostro osebnost. Tiger je drzen, ambiciozen in neustrašen. Tako v življenju kot v materinstvu boste mama, ki se ne boji boriti za svojega otroka in ga zagovarjati.

Zajec (1963, 1975, 1987, 1999)
Za zajca lahko rečemo, da je etično, sočutno in intuitivno znamenje. Kot mama otroka vzgaja z nežno roko in trdnimi načeli.

Zmaj (1952, 1964, 1976, 1988)
Zmaj je neverjetno ognjevita bajeslovna žival. Njeni značilnosti sta samozavest in nagnjenost do umetnosti, ima pa tudi velik vpliv na svoje okolje. Kot mama boste svojo ustvarjalnost usmerili v vse, od okrasitve otroške sobe do šolskih projektov.

Kača (1953, 1965, 1977, 1989)
Kača je inteligentna, elegantna in spretna. Materinstvo mame, rojene v letu kače, poteka lahkotno in z veliko veselja. Druge mame so lahko hitro ljubosumne.

Konj (1954, 1966, 1978, 1990)
Konj hrepeni po svobodi. Ljudje, rojeni v znamenju konja, so pustolovski, strastni in nekoliko divji. Ste mama, ki vedno daje sto odstotkov od sebe.

Koza (1955, 1967, 1979, 1991)
Ljudje, rojeni v znamenju koze, so podjetni, topli in iskreni. Mama, rojena v znamenju koze, je vedno tam za svoje otroke, jih spodbuja, briše solze in ohranja njihove skrivnosti.

Opica (1956, 1968, 1980, 1992)
V kitajski astrologiji je opica energična, igriva in bistra. Čeprav vaš partner morda noče priznati, ste stoodstotno zabavna mama.

Petelin (1957, 1969, 1981, 1993)
Glavne lastnosti tega znaka so veselje, hrup in trma. Materinski slog mam, rojenih v znamenju petelina, je vse prej kot dolgočasen. Imate smisel za dramo.

Pes (1958, 1970, 1982, 1994)
Pes je zaščitnik, vdan in topel. Čeprav ste prijazna in ljubeča mama, boste ugriznili vsakogar, ki želi škodovati vaši družini.

Prašič (1959, 1971, 1983, 1995)
Prašič je v kitajski astrologiji eleganten, pošten in optimističen. Stavek, ki najbolje opiše mame, rojene v tem znamenju, je: “Kozarec je vedno napol poln“. Ste mama, ki lahko s svojim pristnim navdušenjem razsvetli tudi najtemnejše dni.

Preberite še: Kakšna je povprečna starost mamic v Sloveniji?

]]> https://mama.zurnal24.si/najstarejsi-srednji-in-najmlajsi-otrok-vrstni-red-vpliva-na-znacaj/ Fri, 27 Mar 2026 05:10:56 +0000 https://mama.zurnal24.si/?p=583 Obstaja več teorij o tem, kako vrstni red vpliva na značaj otroka. Opravljene so bile številne raziskave.

“Za prvorojenega otroka je značilno, da išče potrditev. Zasut je s pozornostjo in želi biti na mestih, kjer je pomembna moč,” pravi Michael Grose, strokovnjak na področju starševstva in avtor knjige Why First-borns Rule The World And Last-borns Want To Change It (Zakaj prvorojenci vladajo svetu, zadnje rojeni pa ga želijo spremeniti, op. p.).

Prvorojenci iščejo potrditev in zaslužijo več denarja

Več raziskav potrjuje te teorije, strinjali bi se tudi številni starši. Ko se jim je rodil prvi otrok, je bil središče njihovega sveta. Ves čas, ki so ga imeli, so posvečali njemu.

Prvorojenci vse naredijo pred drugim ali tretjim otrokom – običajno prej spregovorijo, prej začenjo brati itn. Ne, kjer bi bili inteligentnejši od svojih bratov in sester, ampak ker so se starši z njimi več ukvarjali in so imeli več možnosti za usvajanje veščin. Posledično si prvorojenci močno želijo zadovoljiti svoje starše in zato iščejo službe z boljšo plačo. Grose poudarja, da je za prvorojence značilno iskanje potrditve in položajev, ki izražajo moč. Po njegovi teoriji so prvorojenci pogosto zanesljivi in vestni, a tudi previdni.

Srednji otrok se zna pogajati

Srednji otroci so pogosto povsem drugačni od starejših bratov in sester. “Ko prvorojeni otrok najde svojo vlogo, drugorojeni išče vlogo, ki je tej povsem nasprotna,” pravi dr. Kevin Leman, avtor knjige The Order Book: Why You Are the Way You Are (Knjiga o vrstnem redu: Zakaj si tak, kot si; op.p.). Pri drugorojencih je najtežje reči, kako bo vrstni red vplival na njihovo osebnost, saj je vse odvisno od najmlajšega brata ali sestre.

Če najstarejši otrok ravna tako, da ustreže staršem, se srednji otrok lahko začne upirati, da bi pritegnil pozornost. “Lastnosti srednjega otroka je najtežje določiti. Kakršnekoli že so, vplivajo na prvorojenca,” trdi Leman.

V očeh srednjega otroka ima najstarejši otrok vse privilegije, najmlajši pa išče pozornost in dobi, kar želi. “Srednji otroci so najboljši pogajalci,” trdi strokovnjak dr. Frank Sulloway, avtor knjige Born to Rebel (Rojen za upiranje, op. p.). Vedo, kako se pogajati, so diplomati, pripravljeni na kompromise in dobro prenašajo razočaranje. Njihova pričakovanja so realna. Najverjetneje bodo najmanj razvajeni in najbolj samostojni. Ker se pogosto počutijo zapostavljene, pogosto gravitirajo k prijateljem izven družinskega kroga.

Najmlajši otrok je drugačen

Najmlajši otrok v družini je svobodnega duha, očarljivec, ki ve, kako delovati v gneči in pritegniti pozornost, pravijo teoretiki. Starši so bili bolj sproščeni zaradi izkušenj, ki so jih pridobili s starejšimi otroki. Rezultat takšnega pristopa je, da so najmlajši otroci ljubeznivi, družabni, manj komplicirani in manj zahtevni od prvorojencev. Posledično so lahko bolj manipulativni in osredotočeni nase, a bodo ob tem ves čas ohranjali vlogo maminega ljubljenca.

Raziskava, objavljena v reviji Personality and Social Psychology Review je večja verjetnost, da bodo mlajši otroci bolj nagnjeni k tveganju in agresivnejši v športu kot starejši.

Preberite še: Kako na hitro narediti čudovito velikonočno vazo

]]> https://mama.zurnal24.si/koliko-casa-so-najstniki-na-telefonu-podatki-iz-slovenije/ Tue, 24 Mar 2026 14:19:35 +0000 https://mama.zurnal24.si/?p=11891 Ko so otroci majhni, je postavljanje omejitev pri uporabi telefona mačji kašelj. Precej drugače je v obdobju najstništva, ko zasloni postanejo del njihovega socialnega sveta.

Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da zgolj omejitve niso dovolj. Ključno je, da se o uporabi naprav z otroki pogovarjamo zgodaj, redno in na učinkovit način. Le tako lahko ob prehodu v večjo samostojnost razvijejo odgovoren odnos do tehnologije, ki ne temelji na nadzoru, ampak na razumevanju.

Takšne so ocene staršev

Raziskava Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je poleti 2023 izvedel Center za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, denimo kaže, da v Sloveniji velik delež otrok in mladostnikov internet ter naprave z zasloni uporablja prekomerno. Ugotovitve raziskave opozarjajo na razširjenost te prakse med mladimi.

Več kot 40 odstotkov staršev otrok, starih od 10 do 17 let, ocenjuje, da njihovi otroci zaslone uporabljajo preko še sprejemljivih meja, pri starostni skupini od 13 do 15 let pa ta delež naraste na 48 odstotkov. Prekomerno rabo so navedli tudi starši mlajših otrok: 14 odstotkov pri otrocih, starih do dve leti, in 10 odstotkov pri otrocih, starih od tri do devet let. Ker raziskava ni zajela uporabe televizije, ki jo pediatri prav tako uvrščajo med rabo zaslonov, so dejanski deleži še višji.

Ob tem se zmanjšuje tudi delež staršev, ki postavljajo pravila glede uporabe naprav. Skoraj četrtina staršev oziroma skrbnikov (23 odstotkov) ne postavlja nikakršnih omejitev, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma. Hkrati se zmanjšuje tudi delež staršev, ki otrokom ne dovolijo uporabe družbenih omrežij: z 58 odstotkov leta 2021 je padel na 46 odstotkov.

Ogromno spletnega nadlegovanja

Na visoko izpostavljenost mladih spletu opozarja tudi raziskava projekta DIGI.DR (Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih), ki jo je leta 2025 izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani med učenci zadnje triade osnovne šole in srednješolci. Ta ugotavlja, da je spletno nadlegovanje doživela približno polovica mladih v Sloveniji. Med osnovnošolci, ki na družbenih omrežjih preživijo več kot štiri ure dnevno, jih je 72 odstotkov že poročalo o izkušnji spletnega nadlegovanja.

Raziskava kaže tudi razlike med spoloma: v osnovni šoli je o nadlegovanju poročalo 55 odstotkov deklet in 51 odstotkov fantov, v srednji šoli pa 58 odstotkov deklet in 49 odstotkov fantov. Dekleta so pogosteje izpostavljena tudi oblikam spolnega nadlegovanja na spletu. Med srednješolci je neprimerna sporočila prejelo 23 odstotkov deklet in 16 odstotkov fantov, fotografije s spolno vsebino brez privolitve pa 17 odstotkov deklet in 9 odstotkov fantov.

Noro, koliko časa so mladostniki na telefonih

Podatke o vsakodnevni rabi nam je podala tudi manjša terenska poizvedba, ki so jo v sklopu projekta Mamina štafeta izvedli v Mladinskem centru Nova Gorica, kjer so mladi sami pogledali in sporočili statistiko uporabe svojih telefonov. Posredovali so podatke o dejanski dnevni rabi ter najpogosteje uporabljenih aplikacijah. V majhnem vzorcu so sodelovali posamezniki, ko so stari od 16 do 24 let. Gre za posameznike, pri katerih praviloma ni več omejitev glede uporabe zaslonov in lahko naprave uporabljajo brez časovnih omejitev.

Njihova povprečna dnevna uporaba telefona se je gibala med 3,53 in celo 8,50 ure. Naj opozorimo, da gre tu za povprečno dnevno uporabo, se pravi kar 27 do skoraj 62 ur na teden.

Najvišjo rabo so zabeležili pri 17-letnikih, kjer so posamezniki poročali tudi o 8,39 in 8,50 ure uporabe dnevno. Več mladih v starostni skupini 16 in 17 let je navajalo tudi uporabo nad šest ur na dan (med drugim 6,00, 6,20 in 6,39 ure), medtem ko so pri starejših, starih od 18 do 24 let, podatki večinoma nižji, a po naši oceni še vedno visoki, med približno 3,53 in 6,04 ure dnevno.

Najnižjo uporabo je imel denimo 24-letnik, in sicer v povprečju 3,53 ure dnevno. Presenetljivo zelo visoko porabo je imel 21-letnik, kar sedem ur na dan.

Katere aplikacije jim ukradejo največ časa?

Kot so nam sporočili iz Mladinskega centra, so med najpogosteje uporabljenimi aplikacijami Instagram, TikTok, Snapchat in YouTube, ki se pojavljajo pri večini sodelujočih. Posamezni mladi na teh platformah preživijo tudi več kot tri ure dnevno. Tako so nekateri poročali o 3,44 ure na Instagramu, 3,31 ure na isti platformi pri drugem uporabniku, 3,12 ure na YouTubu ter 3,00 ure na TikToku. Pri drugih aplikacijah je čas v večini krajši, navajamo le nekaj primerov: Discord do 2,05 ure, Reddit 3,16 ure, Firefox pa pri enem od sodelujočih kar 4,53 ure, Quizlet 2,11 ure in Spotify do 1,13 ure dnevno.

Poleg družbenih omrežij in video platform se med uporabljenimi aplikacijami pojavljajo tudi komunikacijske in druge vsebinske aplikacije, kot so Messages, Safari, Chrome, Signal, Kindle in aplikacija Good Notes. Snapchat in Instagram se pogosto pojavljata z uporabo med eno in dvema urama dnevno, TikTok pa prav tako nekateri uporabljajo več ur.

Vprašali smo tudi nekaj staršev, zgrozila sta se oba: Mati in najstnik

Na vprašanja o konkretnih navadah glede uporabe zaslonov smo vprašali tudi nekatere starše mlajših in večjih otrok. Predvsem pri najstnikih so starši navajali večje težave in nenehne bitke. Večina staršev je poročala, da imajo otroci na telefonu omejitve v skladu s strokovnimi smernicami, ki jih najdete tudi na spletni strani Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta LOGOUT. Strokovne smernice določajo, da otroci, stari 0–2 leti, zaslonov ne uporabljajo, pri starosti 2–5 let naj bo raba omejena na manj kot 1 uro na dan, pri otrocih 6–9 let na največ 1 uro na dan, pri starosti 10–12 let na do 1,5 ure na dan, pri mladostnikih 13–18 let pa na največ 2 uri na dan.

Mamica treh otrok se je najbolj zgrozila ob pogledu na telefon otroka, ki je pred kratkim dopolnil 16 let in tako ostal brez omejitev. Čeprav najstnik blesti v šoli, pomaga doma in vestno trenira, je vpogled v njegovo dnevno uporabo zaslona šokiral tako mater kot njega samega, saj je bil na telefonu dnevno več ur. Večji del časa je namenjal aplikacijam, potrebnim za šolo, pa tudi igranju preprostih iger, ki so ga sicer sproščale, vendar se je skupni čas hitro kopičil. Po pogovoru z materjo si je nato sam uvedel določene omejitve na telefonu, da uporaba ne bi ušla izpod nadzora.

Raje pogovor kot omejitve

Mamica dveh deklet je pojasnila, da v družini večinoma niso uvajali strožjih omejitev uporabe zaslonov. Izjema je bilo krajše obdobje okoli 12. leta starosti, ko sta imeli hčerki nastavljeno časovno omejitev uporabe telefona na tri ure dnevno, z omejitvijo uporabe po 21. uri, pri starejši približno leto ali dve, pri mlajši eno leto.

Kot je poudarila, v družini večji poudarek namenjajo pogovoru kot nadzoru. O uporabi zaslonov se, kot pravi, veliko pogovarjajo, pri čemer otrokom pojasnjujejo, da ne gre za prepovedi, temveč za skrb za njihovo dobrobit, saj predolga izpostavljenost ekranom in spremljanje kratkih video vsebin po njenem mnenju lahko škodujeta.

“V resnici ne gledam njunega screen time, ko so obdobja, ko opazim, da sta več »priklopljeni«, se pogovarjamo,” pojasnjuje. Po njenih besedah se je s časom razvila tudi večja samoregulacija, saj starejša hči opozori, če pri mlajši opazi pretirano uporabo, kar nato ponovno odpre pogovor glede uporabe naprav.

“Telefon zanj ni vir zabave: ne uporablja ga za igranje igric, brskanje po spletu ali družbena omrežja”

Mamica 13-letnega dečka je pojasnila, da je pri njih raba naprav jasno razdeljena glede na namen in čas. Telefon njen sin uporablja zgolj osnovno, za klicanje, fotografiranje, snemanje ter komunikacijo s prijatelji prek aplikacije Viber, pri čemer ga ne uporablja za igranje igric, družbena omrežja ali brskanje po spletu.

Glavni zaslon v njegovem primeru predstavlja računalnik, ki ga uporablja za igranje igric, montažo in obdelavo videov, izdelovanje lastnih igric, šolske obveznosti ter gledanje vsebin na YouTubu. Televizijo uporablja občasno, večinoma v večernem času. Kot je poudarila, so pravila glede uporabe zaslonov jasna in dosledna. Med tednom je uporaba omejena na šolske obveznosti ter občasno gledanje videov ali televizije, medtem ko je igranje igric, kamor štejejo tudi snemanje in montažo videov, dovoljeno izključno ob koncih tedna. Čas uporabe ni natančno časovno odmerjen, temveč je odvisen od drugih obveznosti, kot so šola, šport in pomoč v gospodinjstvu.

Po njeni oceni sin med tednom na računalniku in televiziji skupaj preživi približno eno uro dnevno, ob koncih tedna pa se čas uporabe razlikuje glede na dogovore in dnevne aktivnosti. Za šolo uporablja predvsem računalnik, in sicer za pisanje nalog, učenje in iskanje informacij.

“Do konfliktov zaradi zaslonov pride kadar jih jaz prepovem. Bolj kot orodje za konflikte so ekrani pri nas orodje za pogajanje, če na primer dobi dobro oceno, me prosi, ali bi lahko snemal videe ali igral igrice tudi med tednom. In priznam, da takrat vedno popustim,” pravi.

Dodaja, da je bil s tehnologijo sicer seznanjen že zelo zgodaj: “Kot majhen otrok smo skupaj igrali Talking Toma, vsi trije skupaj z očetom smo tekmovali, komu bo šlo bolje. A kljub temu smo zaslone od nekdaj omejevali in uporabljali zavestno. Zelo zgodaj je začel tudi s programiranjem, že v drugem razredu osnovne šole je prvič obiskoval programerski tečaj.”

“Mislim, da bi se tudi danes če bi šla lahko znova od začetka odločila isto, ker vidim kako dobro razume napredek, vse od AI, do trendov, veliko se pogovarjava tudi o tem, kaj meni kam bo šlo vse skupaj, o umetni inteligenci pa uči tudi stare starše,” je sklenila.

“To je pri nas boleča tema”

Ena izmed mater je uporabo zaslonov v družini opisala kot “bolečo temo”, s čimer se po vsej verjetnosti poistoveti tudi veliko staršev najstnikov. Njen starejši otrok, star skoraj 12 let, po njeni oceni pred zasloni preživi približno štiri ure na dan. Na telefonu ima sicer nastavljeno omejitev uporabe na uro in pol, vendar, kot pojasnjuje, preostali čas pogosto uide izpod nadzora, zlasti kadar je otrok sam doma.

Otrok uporablja telefon za YouTube in igrice, televizijo ter računalnik predvsem za šolske projekte. Čas uporabe se med tednom in koncem tedna bistveno ne razlikuje, saj skušajo družinski čas ob vikendih namenoma zapolniti z izleti in drugimi aktivnostmi, ki otroke odmaknejo od zaslonov. Za šolske potrebe uporablja računalnik za orodja, kot so ChatGPT, Wikipedija ter programi Word in PowerPoint, pri čemer po njeni oceni za to porabi do tri ure tedensko.

Kot poudarja, so konflikti zaradi uporabe zaslonov pogosti: “To je vsakodnevna pereča tema. Ko je treba ugasnit telefon ali TV, je najpogosteje protest, slaba volja, demotiviranost za hišna opravila.“

Kot enega ključnih pristopov izpostavlja ustvarjanje protiuteži: “Otroke čim bolj motivirati tudi za sprehode, izlete, hribe, hobije, krožke, druženje s prijatelji … Mislim, da nam to kar uspeva in to me nekoliko pomiri.”

Očka TikToka ne dovoljuje

Oče dveh najstnic ima na obeh telefonih nameščeno aplikacijo Family Link. 16-letnica ima omejitev uporabe zaslonov na tri ure dnevno, 14-letnica pa na dve uri. Izjema je aplikacija Duolingo, do katere imata obe neomejen dostop. Obe najstnici sta uspešni v šoli in imata številne hobije.

Po njegovih besedah podatki o uporabi kažejo, da največ časa namenita platformi YouTube, Instagram pa uporabljata zmerno, medtem ko dostopa do TikToka ne dovoljuje. Večjih konfliktov zaradi zaslonov v družini nimajo, se pa mlajša hči pogosto obrne nanj s prošnjo po podaljšanju časa uporabe, ker je s telefonom delala veliko za šolo. Njegov nasvet staršem je jasen: “Telefon otroku čim kasneje in čim bolj omejiti, da se lahko potem postopoma daljša čas uporabe.”

Telefon naj dobi čim kasneje

Na razlike v pristopih opozarja tudi oče treh otrok, ki poudarja pomen pogovora in postopnega uvajanja omejitev. “Na svoj nadzor ne računam preveč, saj so vedno polni trikov,” pravi in dodaja, da ga najstarejša hči celo moleduje, naj ji omeji telefon. “Od aplikacij z mamo nikakor ne dovoliva TikToka,” še pravi.

Njegov 17-letni sin ima trenutno omejitev treh ur dnevno, ki je v zadnjem obdobju večinoma ne presega, čeprav je v preteklosti občasno presegal štiri ali celo pet ur uporabe. Posamezne aplikacije so dodatno omejene, telefon pa ponoči ostaja v dnevnem prostoru. Računalnik uporablja predvsem za šolo, ob koncih tedna tudi za ogled filmov, Xbox pa približno uro in pol tedensko. Po njegovih besedah je prepoved uporabe telefonov v šoli zmanjšala skupni čas uporabe čez dan.

15-letna hči telefon uporablja zmerno in praviloma ne presega omejitev, največ časa nameni glasbi, medtem ko najmlajši, 11-letni sin, lastnega telefona še nima in ga uporablja le občasno.

“Zdi se mi, da sva ravnala prav, da sva jim dala pozno telefone in da paziva kaj je naloženo od programov. Že tako na primeru najstarejšega jasno, kako hitro padejo not. Nikakor ne razumem, kako starši dovolijo otrokom in najstnikom telefone v sobi zvečer. Recept za katastrofo; spanje, anksioznost …” je še poudaril.

Zelo dovzeten za kakšno odvisnost

Oče dveh dečkov, starih štiri in devet let, je pojasnil, da doma nimajo televizije. Za ogled vsebin uporabljajo računalnike in projektor. Po njegovi oceni otroka med tednom gledata risanke največ do 30 minut, povprečno pa približno deset minut na dan, ob koncih tedna pa občasno tudi daljše vsebine. Starejši sin kaže več zanimanja za igrice, vendar jih z mamo zavestno omejujeta. Lastnega telefona še nima. “Starejši je zelo navdušen za igrice, vendar mu jih ne dajeva prav pogosto, ker je zelo dovzeten za kakšno odvisnost in jih je zmožen preigrati po moje 24ur na dan, seveda je tak tudi pri risankah,” še dodaja.

Ko so starejši, omejitve ne pomagajo več dosti

S številnimi starši smo ob tem še dodatno govorili o vsakodnevnih izkušnjah, pri čemer se kot skupna ugotovitev kaže, da uporaba zaslonov ostaja stalen izziv. Pri mlajših otrocih večjih težav praviloma ne zaznavajo, kadar so pravila postavljena zgodaj in dosledno ter kadar starši sami dajejo zgled zmerne rabe. Pri najstnikih pa starši pogosteje opisujejo, da nadzor postaja težji, saj otroci dobro poznajo delovanje naprav, znajo obiti omejitve in se hitro prilagajajo novim načinom uporabe.

Zato več staršev izpostavlja pomen pogovora, dogovorov in iskanja ravnovesja, predvsem pa spodbujanja dejavnosti, ki niso povezane z zasloni. Kot kaže tudi poizvedba Mladinskega centra Nova Gorica, mladi brez neposrednih omejitev del dneva preživijo na telefonih v obsegu, ki sega v več ur dnevno. Ob tem se odpira vprašanje, koliko tega časa bi lahko namenili drugim dejavnostim, denimo gibanju, druženju ali preživljanju časa v naravi.

Preberite še: Smrt 11-letnega dečka je le vrh ledene gore

]]>