V zadnjih letih je namreč splet postal prizorišče vse bolj ekstremnih izzivov, ki pritegnejo milijone ogledov, a hkrati resno ogrožajo zdravje in lahko v najhujših primerih vzamejo tudi življenje tistim, ki v njih sodelujejo. Zadnji v nizu je tako imenovani chroming, nevarna praksa, ki je ponovno usmerila pozornost javnosti na viralne “challenge”. Gre za pojav, ki se nenehno razvija in ga je kljub nekaterim že uvedenim ukrepom zelo težko ustaviti.

Kot smo pisali, je nedavno v Veliki Britaniji umrl 11-letni deček, potem ko je vdihaval dezodorant v spreju, kar naj bi bilo povezano z nevarnim spletnim izzivom, znanim kot “chroming”. Popoldne je preživel pri prijatelju, zvečer pa se je vrnil domov, kjer ga je mati kasneje našla negibnega v njegovi sobi. Kljub poskusom oživljanja mu niso mogli več pomagati, okoliščine pa so nakazale, da je bil deček izpostavljen nevarnemu trendu, ki se širi po družbenih omrežjih.

Niso samo negativni

“Spletni izzivi so pozivi ali vabila k izvajanju različnih dejanj, ki jih običajno posnamemo, posnetek pa deliš na družabnih omrežjih. Različni izzivi so krožili še pred pojavom interneta, vendar so bili običajno omejeni na ozek krog ljudi (npr. na sošolce). S pojavom interneta, predvsem družabnih omrežij, so se začeli hitro širiti. Dnevno se pojavljajo novi in novi izzivi,” opisujejo pri Safe.si.

Veliko izzivov je po njihovih navedbah lahko pozitivnih in nam omogočajo razvoj spretnosti (npr. plesni izzivi) nas spodbujajo k branju, učenju, druženju ipd. Pogosto gre za zahtevne naloge, ki zahtevajo veliko vaje in spretnosti za uspešno izvedbo. Takšni izzivi so pozitivni in običajno tudi zabavni.

Značilnosti pozitivnih izzivov:

• spodbujajo ustvarjalnost,
• spodbujajo gibanje,
• urijo različne veščine (npr. sposobnost koncentracije),
• spodbujajo, da narediš nekaj dobrega za druge (npr. pomoč starejšim),
• spodbujajo druženje,
• preganjajo dolgčas,
• so zabavni.

Kot poudarjajo pri Safe.si je izvajanje pozitivnih izzivov lahko zabavno, še posebej, če jih izvajamo skupaj z drugimi: “Preko njih se bomo naučili česa novega, storili dobro delo ali pa se le zabavali. Kar je pri tem pomembno, je, da kadar objavljamo posnetke izziva, smo pozorni na varovanje svoje zasebnosti – npr. da na posnetku v ozadju ni kaj, kar ne želimo, da drugi vidijo.”

Spletni izzivi pa niso le pozitivni, opozarjajo. Dodajajo, da so številni takšni, da se lahko pri njihovem izvajanju poškodujemo ali celo ogrozimo svoje življenje. Prav tako niso redki izzivi, pri katerih nas je strah ali pa nam povzročajo gnus. Vse to so negativni izzivi

“Lahko pa gre tudi za nevarna dejanja, pri katerih se lahko poškoduješ ali celo ogroziš svoje življenje,” so jasni pri Safe.si.

Značilnosti negativnih izzivov:

• povzročajo strah,
• povzročajo gnus,
• zahtevajo, da jih izvedeš, ali pa si deležen groženj, če jih ne želiš izvesti,
• ponižujejo in žalijo,
• povzročajo nasilje,
• spodbujajo k dejanjem, pri katerih se lahko poškoduješ,
• ogrožajo življenje.

Opozarjajo, da negativnih izzivov ne izvajamo: “Smisel izzivov je, da imamo pozitivno izkušnjo, ne pa da se počutimo slabo, ponižano, nas je strah ali pa se pri njih celo poškodujemo.”

Lahko povzroči nevrološke poškodbe, srčni zastoj

Chroming, najnovejši ekstremni izziv, ki se je razširil po družbenih omrežjih, pomeni vdihavanje kemičnih snovi iz vsakdanjih izdelkov, kot so dezodoranti v spreju, barve ali topila, da bi dosegli kratkotrajen občutek evforije. Praksa, ki se je razširila na platformah, kot sta TikTok in Instagram, lahko povzroči nevrološke poškodbe, srčni zastoj in nenadno smrt.

Zdravniki pravijo, da gre za pojav, ki je bil znan že v preteklosti pod drugimi imeni, danes pa ga dodatno krepi viralnost spletnih vsebin. Mehanizem je vedno enak. Kratek video, privlačen hashtag in obljuba takojšnje prepoznavnosti. V nekaj urah se izziv širi z enega profila na drugega, predvsem mladostnike pa spodbuja, da posnemajo nevarno vedenje, da bi pridobili všečke in sledilce.

Povzročali so kratkotrajno izgubo zavesti

Eden najbolj znanih je Blackout Challenge, ki se je razširil na TikToku in udeležence spodbujal, naj z omejevanjem dihanja pri sebi povzročijo kratkotrajno izgubo zavesti. Več primerov iz kronike je ta izziv povezalo z resnimi nesrečami v domačem okolju.

Še bolj zaskrbljujoč je bil Blue Whale Challenge, domnevna spletna “igra”, ki naj bi mlade uporabnike spodbujala k opravljanju 50 samopoškodovalnih nalog, vse do samomora. Čeprav so preiskovalci kasneje zmanjšali pomen nekaterih trditev o tem izzivu, je medijski odziv razkril, kako ranljivi so lahko mladostniki na spletu.

Leta 2018 se je pojavil tudi Tide Pod Challenge, v katerem so mladi grizli pisane kapsule detergenta, kar je povzročilo številne zastrupitve.

Zaužitje prevelikih količin zdravil

Med novejšimi in zelo razširjenimi je Benadryl Challenge, ki je nastal na TikToku. Temelji na zaužitju prevelikih količin običajnega antihistaminika, da bi povzročil halucinacije, ki jih nato posnamejo in objavijo na spletu. Gre za zdravilo z učinkovino difenhidramin, ki lahko v visokih odmerkih povzroči resne stranske učinke, med drugim srčne aritmije, krče, trajne nevrološke poškodbe in v najhujših primerih smrt.

Zdravstvene oblasti so večkrat opozorile, da lahko želja po digitalni prepoznavnosti običajno zdravilo spremeni v sredstvo za nezavedno samopoškodovanje.

Hude in trajne opekline, pa tudi smrt

Med novejšimi in še vedno razširjenimi izzivi je tudi Fire Challenge. Ta kroži po družbenih omrežjih, kot sta YouTube in TikTok. Udeleženci si namerno polivajo dele telesa z vnetljivimi tekočinami, na primer z denaturiranim alkoholom, acetonom ali razkužilom za roke, nato pa se zažgejo, vse skupaj pa posnamejo in objavijo na spletu.

Praksa je izjemno nevarna in je že povzročila hude, trajne opekline in tudi smrt. Udeleženci pogosto utrpijo globoke opekline, ki zahtevajo večmesečno zdravljenje v bolnišnici, kirurške posege, kot so presaditve kože, ter dolgotrajno rehabilitacijo. Brazgotine ostanejo trajne, poškodbe pa so lahko nepopravljive.

Policija, gasilci in organizacije za preprečevanje požarov so v nekaterih tujih državah zato izdali številna opozorila in informativne kampanje, s katerimi ljudi odvračajo od sodelovanja v takšnih izzivih.

Pritisk vrstnikov in želja po vidnosti

Po mnenju psihologov in sociologov ti izzivi odgovarjajo na globoke potrebe mladih: potrebo po pripadnosti skupini, iskanje identitete in željo po vidnosti. Algoritmi družbenih omrežij pogosto nagrajujejo senzacionalistične vsebine, kar ustvarja začaran krog, v katerem postajajo najbolj ekstremni posnetki viralni.

Pomembno vlogo ima tudi pritisk vrstnikov. V adolescenci je družbeno priznanje izjemno pomembno, meja med igro in nevarnostjo pa se lahko zdi zabrisana. Temu se pridruži še izkrivljeno dojemanje tveganja. Mnogi mladi podcenjujejo resnične posledice v primerjavi s takojšnjo koristjo v obliki spletne priljubljenosti.

Izjemna hitrost širjenja preprečuje popolni nadzor

Digitalne platforme trdijo, da odstranjujejo nevarne vsebine in spodbujajo kampanje ozaveščanja. TikTok je na primer uvedel samodejna opozorila in blokade hashtagov, povezanih z nevarnimi izzivi.

Toda hitrost, s katero nastajajo novi trendi, popoln nadzor močno otežuje. Prav zato strokovnjaki in institucije poudarjajo potrebo po sodelovanju med šolami, družinami in tehnološkimi podjetji.

Ključno postaja digitalno opismenjevanje. Če mlade naučimo prepoznati tveganja, razvijati kritično razmišljanje in poiskati pomoč, lahko to naredi pomembno razliko.

Koristni nasveti Safe.si

Na Safe.si so pripravili koristne nasvete za otroke in mladostnike. Preberite jih skupaj:

• Nekaj uporabnih nasvetov za varno izvajanje spletnih izzivov
• Izzivov, pri katerih obstaja najmanjša možnost, da bi se lahko poškodoval, nikoli ne izvajaj sam. Vedno naj bo poleg še nekdo, ki bo lahko pomagal, če bo šlo kaj narobe.
• Izvajanje negativnih izzivov in izzivov, v katere te prepričujejo ali silijo drugi, tebi pa povzročajo slabe občutke, ti odsvetujemo. Zaupaj svojim občutkom, saj so pravi zate. 
• Noben izziv ni vreden tega, da zanj tvegaš svoje življenje. Imej se rad in se izogibaj nevarnim izzivom. Zmage, premagovanje strahu in občutke adrenalina lahko dosežeš tudi na varne načine.  
• Preden se lotiš izziva, dobro premisli, ali je izziv pozitiven ali negativen in ali je nevaren.
• Pritisk vrstnikov k sodelovanju v nevarnih izzivih je lahko zelo hud. Si želiš sodelovati, da bi se dokazal ali ugajal drugim? Ni ti treba! Vso pravico imaš do zaščite svojih meja, do občutka varnosti, do tega, da rečeš NE. Reči NE takšnemu pritisku je največji izraz poguma, je pravo uporništvo.
• Če si v dvomih o izzivu, se o njem pogovori z nekom od odraslih.
• Če vidiš, da se je nekdo lotil nevarnega izziva, mu povej, da ogroža sebe in naj tega raje ne stori.
• Družabna omrežja večinoma ne dopuščajo posnetkov nevarnih izzivov, zato takšne posnetke prijavi.

Obenem imajo številna koristna orodja, ki bodo mladostnikom zelo v pomoč. TUKAJ je denimo koristen KVIZ.

Opozorili so, da si pred možnimi negativnimi učinki rabe digitalnih rešitev in storitev ne gre zatiskati oči, še posebno pred učinki, ki jih ima raba na otroke in mladostnike.

Predsednica ZPMS Darja Groznik je poudarila, da Slovenija potrebuje nacionalni dan uravnotežene rabe zaslonov. “Zaslon ni sovražnik, a preveč časa pred njim škodi naši pozornosti, zdravju in medsebojnim odnosom. Ta dan bo opomnik, da znamo tehnologijo uporabljati premišljeno, ne da nas nadzira,” so besede Groznik povzeli v sporočilu za javnost.

Več gibanja, igre in počitka

Digitalna orodja in rešitve je treba uporabljati tako, da bo za uporabnike koristno. “Spodbujamo torej rabo spletnih orodij, ki nam lajšajo vsakodnevne obveznosti, obenem pa si želimo, da bi znali otroci (in vsi ostali) življenje živeti v vsej polnosti tudi v fizičnem svetu,” so še pojasnili pri ZPMS.

Zveza je pobudo, ki jo ministrstvo po zagotovilih ZPMS podpira, podala v okviru kampanje Odložimo telefone. Ta je del projekta Odklop – za zdravo uporabo zaslonov, ki ga vodi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, bo potekal do konca leta 2028.

V kampanji bodo spodbujali kakovostnejše medosebne odnose, več gibanja, igre in počitka ter predvsem uravnoteženo rabo zaslonov, s čimer želijo prispevati k bolj zdravemu vsakdanu otrok in mladostnikov. Kampanja temelji na ideji digitalnega premora, torej zavestne odločitve, da za določen čas umaknemo telefon iz ospredja.

“Snovalci tehnologij so nam pred dvema desetletjema zagotavljali, da bomo s pomočjo družbenih omrežij postali družabnejši in bomo spet vzpostavili stik s prijatelji. 20 let kasneje ugotavljamo, da se je zgodilo ravno nasprotno. Družba postaja bolj polarizirana, razcepljena, ob tem pa spremljamo še globalno epidemijo osamljenosti, ki ubija podobno kot kajenje in prekomerna telesna teža. Postali smo torej hiperpovezani na daljavo, a hkrati bolj osamljeni kot kdajkoli,” je povedal prof. dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

“Posebej veliko breme prekomerne uporabe omrežij nosijo mladi, predvsem generacija Z, v kateri so v porastu tesnobnost, depresija, samopoškodovanje, samomorilnost in drugi zaskrbljujoči pojavi. Celotne odgovornosti za te pojave seveda ne moremo zvaliti niti na pametne telefone niti na omrežja, se pa morajo snovalci tovrstnih tehnologij in ponudniki rešitev vseeno zavedati, kako prispevajo k družbenim spremembam in vplivajo na mladino,” je dejal Podjed. “Odrasli pa se moramo za začetek pogledati v ogledalo in pomisliti, kako lahko sami odtegnemo pogled od zaslona ter pogledamo otroke in mlade v oči ter znova vzpostavimo stik z njimi. Obče digitalne zasvojenosti ne bomo rešili zgolj s starostnim omejevanjem dostopa do omrežij. To je lahko prvi in verjetno nujen ukrep, problema pa se velja potem lotiti sistematično in medgeneracijsko.“

Sergej Golubović iz Dijaške organizacije Slovenije je v svoji predstavitvi izpostavil “nujnost jasnega razmejevanja med negativnimi vplivi in pozitivnimi, poučnimi vsebinami družbenih omrežij. Brez ustreznega prehodnega obdobja tvegamo močan odpor mladih, zlasti tistih, ki so v digitalnem svetu najbolj aktivni. Ključ do uspeha zato vidim v izobraževanju staršev in otrok ter v dosledni krepitvi digitalne pismenosti“.

Kljub obljubam ne zagotavljajo ustrezne zaščite najmlajših

Marko Puschner, predstavnik projekta Center za varnejši internet, je poudaril, da je “razprava o omejevanju dostopa do družbenih omrežij zapletena“. Skladno s trenutnimi pravili jih najstniki lahko uporabljajo od 13. leta dalje. Prek njih vzdržujejo pomembne socialne stike in izražajo svojo ustvarjalnost, je pojasnil.

»Nenadna prepoved bi jih odrezala od pomembnega dela njihovega vsakdana. Hkrati številne raziskave opozarjajo na negativne vplive družbenih omrežij na mlajše: dekleta do 13. leta in fantje do 15. leta za njihovo uporabo še niso dovolj zreli. Največja težava pa je odgovornost samih družbenih omrežij. Kljub obljubam ne zagotavljajo ustrezne zaščite najmlajših, temveč celo razvijajo zasvojljive mehanizme. Tega se vse bolj zaveda tudi EU, kar se kaže v regulaciji, kot je Akt o digitalnih storitvah. Pri uvajanju omejitev je zato nujno dobro premisliti posledice za najstnike, ki so že uporabniki. V vsakem primeru pa bi morali družbena omrežja prisiliti, da otrokom zagotovijo varno digitalno okolje, pa tudi nam odraslim.«

Od zasvojenosti do odgovorne regulacije

Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Mojca Štruc, generalna direktorica Direktorata za digitalno družbo, so razpravljavci soočili različne vidike varne uporabe družbenih omrežij. Marko Puschner (Safe.si) in Sara Geiger Smole (Zveza prijateljev mladine Slovenije) sta poudarila pomen izobraževanja (tudi odraslih) in preventivnih programov. Martin Hari (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) in Alenka Žužek Nemec (MDP) sta predstavila regulatorne izzive in pomen implementacije evropskih aktov, kot je Akt o digitalnih storitvah. Sergej Golubović (Dijaška organizacija Slovenije) pa je podal dragocen vpogled v neposredno izkušnjo mladih z digitalnimi tehnologijami.

Slovenija zagovornica usklajenih evropskih rešitev za varnost na spletu

Slovenija podpira enotne evropske mehanizme za preverjanje starosti in preprečevanje širjenja škodljivih vsebin. Ministrstvo za digitalno preobrazbo si prizadeva za rešitve, ki bodo učinkovito zaščitile otroke pred zlorabami, hkrati pa v skladu z evropskimi vrednotami ohranile visoko stopnjo zasebnosti in zaupnosti komunikacij.

“Danes ne govorimo o prepovedih, temveč o kulturi: kulturi stika, poslušanja, odgovorne rabe. Če bomo znali spojiti znanje stroke, izkušnje učiteljev, glas staršev in predvsem glas mladih, bomo našli rešitve, ki bodo delovale,” je prepričana ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer. Za varno prihodnost je potreben tesen preplet odgovorne regulacije platform, tehničnih varovalk in nenehnega ozaveščanja staršev, pedagogov ter širše družbe.

Posnetek dogodka:

“Verjamemo, da je prav krepitev teh področij najboljša preventiva pred različnimi oblikami zasvojenosti,” poudarjajo.

Program Pot starševstva

Program je namenjen staršem otrok od rojstva do 6. leta ter staršem otrok od 7. do 11. leta starosti. Vključuje podkaste s strokovnimi vsebinami o sodobnih izzivih starševstva: uporabi elektronskih tehnologij, pomenu gibanja, rutine in postavljanja meja, usklajevanju pričakovanj z otrokovim razvojnim tempom ter spodbujanju jezikovnega razvoja…

Program se prične 7. novembra 2025. Starši bodo enkrat mesečno prejeli video vsebine in imeli možnost zastavljanja vprašanj strokovnjakom/gostom podkastov.

Prijave: maja.birsa@mc-novagorica.si

Predavanje za starše

V četrtek, 13. novembra 2025 ob 17. uri bo v Mladinskem centru Nova Gorica potekalo predavanje mag. Jane Kruh z naslovom Kako vzpostaviti dober odnos z mladostnikom. Namenjeno je staršem in strokovnim delavcem, ki si želijo poglobiti razumevanje mladostniškega obdobja ter izboljšati komunikacijo z mladimi.

Prijave: maja.birsa@mc-novagorica.si

Delavnice za dekleta in fante

V soboto, 15. novembra bosta potekali delavnici za dekleta Pogumna & unikatna. Dopoldanski termin (10.00–13.00) je namenjen dekletom 2. VIO na temo prijateljstva in samopodobe, popoldanski (14.30–17.30) pa dekletom 3. VIO na temo identitete in notranje moči.

Več informacij in prijave: www.mc-novagorica.si/mc-za-mlade/prosti-cas

V soboto, 22. novembra bo od 10.00 do 15.00 potekala delavnica za fante Unbox borilnih veščin – preplet učenja samoobrambe, razvijanja samokontrole, samozavesti in spoštovanja.

Več informacij in prijave: www.mc-novagorica.si/mc-za-mlade/prosti-cas

Tečaj robotike z LEGO WeDo

V petek, 7. novembra od 16.30 do 18.30 vabljeni na prvo izmed treh delavnic robotike LEGO WeDo. Otroci bodo lahko razvijali ustvarjalnost in logično razmišljanje ob programiranju in sestavljanju robotov.

Več informacij in prijave: www.e-hisa.si/delavnica-robotike-lego-wedo2-v-ehisi-jesen2025

Vozičkanje

Mesečna srečanja za starše dojenčkov v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica med 10.00 in 11.00 pod vodstvom mag. Jane Kruh z Mladinskega centra Nova Gorica v sodelovanju z gostujočimi strokovnjaki Zdravstvenega doma Nova Gorica (Patronažna služba, Center za krepitev zdravja), Goriško knjižnico Franceta Bevka … Na voljo boste imeli priložnost za vprašanja, pogovor in strokovno podporo.

Več informacij: https://www.mc-novagorica.si/mc-za-vse/prireditve-3/

Dijakinja iz italijanske Avole je pristala v bolnišnici, potem ko je popila vodo iz plastenke, v kateri je bilo razredčeno belilo. Po poročanju italijanskih medijev naj bi sošolec priznal, da je v plastenko “za šalo” dolil nekaj belila. Primer preiskujejo karabinjerji.

Po uri športne vzgoje

Do dogodka je prišlo ob koncu ure športne vzgoje. Ko se je učenka vrnila v učilnico in pila iz plastenke, je takoj zaznala nenavaden, na belilo podoben vonj. Učitelji in ravnateljica so bili takoj obveščeni, družina pa je dekle odpeljala v bolnišnico.

Karabinjerji so v šoli našli plastenko z belilom, za katero ugotavljajo, da jo je nekdo v šolo prinesel od zunaj. V nadaljnjih razgovorih je eden od sošolcev po navedbah medijev že priznal, da je on dolil belilo v vodo, šlo pa naj bi “le za šalo”.

Nevarne šale in izzivi na družbenih omrežjih

Primer iz Avole razkriva pojav moralne otopelosti, ko mladostniki izgubijo občutek meje in za “šalo” razumejo tudi tvegana ravnanja, so se razpisali italijanski mediji. Ugotavljajo, da so takšni dogodki v Italiji  vse pogostejši: zelo resna dejanja pa otroci ter mladostniki doživljajo kot nedolžne igre.

Psihologi ta proces opisujejo kot moralno otopelost, to je postopno izgubo občutljivosti za škodo, ki jo naše ravnanje lahko povzroči drugim. Tisto, kar je sprva nesprejemljivo, s ponavljanjem, gledanjem ali deljenjem postane “normalno”. Prag “ni tako hudo” se znižuje do točke, ko je tudi tvegano dejanje dojeto kot preprosta šala.

V študiji, objavljeni v Journal of Youth and Adolescence, so raziskovalci pokazali, da pogosta izpostavljenost nasilnim vedenjem pri mladostnikih zmanjšuje empatijo in povečuje verjetnost agresivnih ravnanj. Bolj ko se mladi privajajo skrajnim prizorom, od ustrahovanja do nevarnih izzivov na družbenih omrežjih, manj zaznavajo težo posledic.

Žalitve tako postanejo “samo šala”, ustrahovanje “samo hec”, potencialno smrtonosna gesta pa “le nedolžna šala”. Mehanizem posebej uspeva pri najstnikih, ko potreba po odobravanju vrstnikov pogosto prevlada nad lastno presojo.

Več raziskav, objavljenih v reviji Aggressive Behavior, kaže, da redno gledanje nasilnih vsebin vodi v to, da čustveni odziv na tujo bolečino peša, z njim pa tudi sposobnost, da se ustavimo, preden prestopimo mejo. Pri mladih se to pogosto odrazi v tem, da se skupinsko smejejo celo ob očitni škodi, kot da bi bila tuja bolečina del igre.

dezurni@styria-media.si

Ob dnevu varne rabe interneta na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede UL, opozarjajo na izzive in tveganja, ki jih za otroke in mladostnike prinaša umetna inteligenca. Ta namreč postaja sestavni del življenja mladostnikov.

Raziskava, ki sta jo v letu 2024 v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi, izvedli Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta UL, je pokazala, da umetno inteligenco pri šolskem delu dnevno uporablja 20,4 % srednješolcev, tedensko 39,9 %, mesečno 21,5 % in nekajkrat letno 14,3 %. Da nikoli ne uporablja umetne inteligence pri šolskem delu, je povedalo le 3,9 % srednješolcev.

Med bolj problematična tveganja na Safe.si uvrščajo napačne informacije, razumevanje umetne inteligence kot prijateljice in predelavo ter izdelavo golih fotografij. Kot zelo pomembno izpostavljajo kritično presojo in preverjanje informacij, ki jih proizvede umetna inteligenca. Na to je treba biti še posebej pozoren, če jo uporabljamo za pomembne naloge, na osnovi odgovorov sprejemamo bistvene odločitve ali iščemo odgovore o občutljivih temah.

“Številni učenci in dijaki si z umetno inteligenco pomagajo pri domačih nalogah in šolskem delu. Pri tem je lahko zelo uporabna, vendar pa je treba biti previden pri upoštevanju njenih odgovorov, ki so lahko sicer na videz pravilni, vendar pa v posameznih podrobnostih napačni. Zato je odgovore priporočljivo vedno natančno preveriti v učbenikih in drugi literaturi,” svetujejo pri Safe.si. V mesecu februarju bodo s posebnimi plakati, ki jih bodo poslali šolam, osnovnošolce in srednješolce opozorili na to problematiko.

Nasveti in odgovori so lahko zavajajoči

Pri Safe.si opozarjajo na še eno težavo, do katere lahko pride z uporabo klepetalnikov oz. t.i. chatbotov, kot sta na primer MyAI in tudi ChatGPT, ki uporabljajo generativno umetno inteligenco. Ti klepetalniki lahko simulirajo pogovor s človekom, kar pa lahko mladostnike zavede do te mere, da jo začnejo obravnavati kot prijateljico, se nanjo navežejo, se k njej zatekajo, kadar so osamljeni, in ji zaupajo čustvene stiske in težave. Vendar pa so lahko nasveti in odgovori, ki jih podaja pa so lahko zavajajoči in nevarni ter mladostniku bolj škodijo kot koristijo. “Čeprav se nam lahko zdi, da se z umetno inteligenco lahko pogovarjamo, kot da je prijateljica, je to v resnici le algoritem, ki se je naučil pogovarjati kot človek. V resnici nima čustev, ne sočustvuje in ne razume težav,” še opozarjajo pri Safe.si

• Mogoče vas zanima tudi: Šest nasvetov, kako skrajšati čas pred zasloni brez prepirov

Predelane posnetke lahko uporabljajo tudi za izsiljevanje

Velik izziv predstavlja tudi izdelava golih posnetkov, saj je na spletu mnogo aplikacij, ki za nekaj dolarjev “slečejo” človeka na posredovani sliki. Opozarjajo na predelave posnetkov s spolno vsebino oziroma na t.i. deepnude. “Storilci zlorab na tem področju obraze žrtev brez privolitve vstavijo v fotografije ali posnetke spolne narave. Ker pri tem uporabijo aplikacije z umetno inteligenco, so posnetki lahko videti popolnoma resnično. Čeprav gre za lažne podobe, so posledice za žrtve izdelave in širjenja tovrstnih posnetkov zelo resnične,” so sporočili iz Spletnega očesa.

“Ob sramu in prizadetosti lahko čutijo tudi negotovost glede nadaljnjega ukrepanja. Storilci predelane posnetke včasih uporabljajo tudi za izsiljevanje. Z grožnjo njihovega širjenja žrtve skušajo pripraviti do izdelave pravih posnetkov spolne narave (pri tem so tarča pogosteje dekleta) ali k nakazilu denarja (tukaj so tarča predvsem fantje). Ključno je, da se starši informirajo o vseh tovrstnih tveganjih in se o njih redno in na odprt način pogovarjajo z otroki,” so še dodali.

Priporočila za mladostnike za varno, odgovorno in zdravo uporabo umetne inteligence:

•             Od 13. do dopolnjenega 18. leta lahko orodja generativne umetne inteligence uporabljaš le z dovoljenjem staršev.

•             Informacije, ki jih posreduje umetna inteligenca, je treba vedno preveriti v zanesljivih virih.

•             Nikoli ne deli osebnih in zasebnih podatkov, informacij v orodjih umetne inteligence.

•             Uporabljaj le zaupanja vredna orodja umetne inteligence. Preglej pogoje uporabe in kako skrbijo za zasebnost uporabnika.

•             Ti imaš nadzor nad pogovorom. Če ti umetna inteligenca posreduje odgovore, ki ti povzročajo neprijetne občutke ali stisko, pogovor prekini ali spremeni temo.

•             Prijavi škodljive, neprimerne vsebine ali odgovore generativne umetne inteligence ponudnikom storitve oz. platformi. Povratne informacije pomagajo izboljšati delovanje in varnost sistemov umetne inteligence. 

•             Orodja umetne inteligence uporabljaj etično: za učenje, kreativnost, raziskovanje ne pa za goljufanje.

•             Orodja umetne inteligence uporabljaj odgovorno, v dobro in nikoli za nasilje.

•             Aplikacije in igre, ki jih poganja umetna inteligenca, uporabljaj zmerno, saj imajo potencial, da zasvojijo.

Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet. Znotraj mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki je koordinator aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta.

Čeprav marsikdo meni drugače, je branje otrok in mladostnikov v Sloveniji še vedno pomembna oblika kvalitetnega preživljanja prostega časa. Pri mlajših otrocih imajo ključno vlogo predvsem starši, ki jih navajajo na obisk knjižnice ter prebiranje knjig v družinskem krogu.

Starejši otroci z branjem kakovostne literature pridobijo bralne navade, knjige pa jih spodbudijo k globljemu razmišljanju ter razvijanju domišljije.

To potrjujejo tudi podatki, ki so nam jih posredovali pri Mestni knjižnici Ljubljana: “Med aktivnimi člani Mestne knjižnice Ljubljana je bilo v zadnjih štirih let povprečno 4 % predšolskih otrok, 18 % osnovnošolcev in 10,4 % srednješolcev. Število je seveda vsako leto različno in v zadnjih letih sta se deleža predšolskih otrok in osnovnošolcev povečala, delež srednješolcev pa se je nekoliko zmanjšal.“

View this post on Instagram

A post shared by Mestna knjižnica Ljubljana (@mestnaknjiznicaljubljana)

37 % gradiva, ki ga izposodijo, je namenjenega otrokom do 15. let, 63 % pa za odrasle. Ker je branje otrok še vedno pomembna oblika kvalitetnega preživljanja prostega časa, jih k temu spodbujajo na različne načine. Tak je npr. bralni projekt Poletavci in NajPoletavci, ki je namenjen sproščenemu branju med počitnicami ter samostojni izbiri knjig.

Projekt se je razširil v 19 splošnih knjižnicah v Sloveniji, pa tudi čez državne meje in postal že nacionalni projekt poletnega branja med osnovnošolci in srednješolci. V letu 2023 je v Poletavcih sodelovalo 3887 Poletavcev (2022: 3163), ter 528 NajPoletavcev (2022: 356).

Katere knjige pa so med otroki in mladostniki najbolj priljubljene?

Podatki iz bibliografskega sistema Cobiss kažejo, da so si v obdobju med majem in julijem 2024 otroci v slovenskih splošnih knjižnicah največkrat izposodili naslednje otroške in mladinske knjige: Brina Brihta, avtorice Sally Rippin (2040 izposoj), knjigi Superdeževnik (1078) in Zverjasec (980), avtorice Julie Donaldson, Pasji mož, Ravs divjine, Dava Pilkeya (974) in Polž na potepu na kitovem repu (Donaldson, Julia,).

Med najbolj priljubljene knjige za otroke vseh časov sodijo stripi, ki jih poleti mladi bralci s polic izpraznijo zelo hitro. “Močno je opazno tudi povečanje izposoje knjig za starejše od 13 let, predvsem skupini SM Resničnost in SM Fantastika. Povečuje pa se tudi izposoja knjig iz skupin Resničnost, Fantastika in Zgodbice,” omenijo pri Mestni knjižnica Ljubljana (MKL).

Po njihovih opažanjih je še vedno največ povpraševanja po pustolovskih in fantazijskih knjigah ter detektivkah (kriminalkah). Ne zaostajajo niti zgodovinske, dnevniške in problemske tematike. Med najbolj priljubljene knjige za otroke slovenskih avtorjev se uvrščajo zbirka Anica Dese Muck, Svetlana Makarovič s Kosovirji ter Pekarno Miš Maš, Deček Brin na kolišču Sebastijana Preglja, zbirka Bogdana Novaka Zvesti prijatelji, Enci benci na kamenci, poezija Anje Štefan Melje melje mlinček, Drobtine iz mišje doline in druge.

Med tujimi avtorji pa so še vedno zelo priljubljene slikanice Julie Donaldson Zverjasec, Zverjašček in tudi druge, serija čarovnika Harryja Potterja J.K. Rowling, stripi, kot so Asterix, TinTin, Kapitan Gatnik in Pasji mož avtorja Dava Pilkeya, zbirka Enid Blyton Pet prijateljev, Dnevnik nabritega mulca (KInney Jeff) in serije knjig o Percy Jacksonu avtorja Ricka Riordana.

Katere pa so tiste knjige, ki trenutno niso tako priljubljene, pa bi se jih splačalo prebrati?

“Zelo priporočamo dela slovenskih avtorjev, ki so res kvalitetna, med njimi naj omenimo Tik je šel v gozd po drva Mihe Hančiča in Rama Cunte, Naokokoli Maše Ogrizek in Mihe Hančiča, Žiga špaget gre v širni svet Aksinje Kermauner, Kdo je kriv, da je zima bela in druge zgodbe Neli Kodrič Filipčić, Jane Bauer Kako objeti ježa, Vinka Möderndorferja Romeo in Julija iz sosednje ulice, Arlan pod preprogo Andreja Predina.
Med tujimi lahko omenimo Mumine Tove Jansson, Dober dan za plezanje po drevesih, avtor Jaco Jacobs in druge,” priporočijo sogovorniki iz MKL.

Več priporočil lahko bralci poiščejo tudi na njihovi spletni strani, na portalu Dobreknjige.si ter v priročniku za branje mladinskih knjig, ki ga vsako leto pripravlja Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Uporaba naprav z zasloni se je povečala med vsemi generacijami. Narašča število različnih naprav, ki jih uporabljamo. Posledično se povečuje število ur, ki jih preživimo pred tovrstnimi zasloni.

Skupina strokovnjakov, ki se ukvarja z otroki in mladostniki, je pripravila prva slovenska nacionalna priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

Kaj moramo upoštevati pri uporabi zaslonov?

Pomembno je, da smo starši zgled otrokom. Otrok in mladostnikov ne izpostavljamo digitalnemu oglaševanju. Zavedati se moramo, da namesto zaslona otrok potrebuje pozornost in prisotnost staršev in vrstnikov.

Zaslonov nikoli ne uporabljamo za nagrajevanje ali kaznovanje. Poskrbimo, da so digitalne vsebine vedno nameščene z vednostjo staršev, da so starosti primerne in kakovostne.

Otroci težko ločijo navidezno resničnost od resničnega življenja. Neprimerne vsebine povzročajo pri otrocih nemir, agresivno vedenje in strahove.

Vzpostavimo družinski načrt, ki velja za vse

Starši moramo biti zgled otrokom, ko gre za omejevanje uporabe naprav z zasloni. Pri tem si lahko pomagamo z družinskim načrtom uporabe zaslonov. Pri tem je ključno, da se načrta držimo vsi.

Družinski načrt naj vsebuje zaveze, kot so: med obroki se ne uporablja zaslonov, ob določeni uri v dnevu nihče ne uporablja zaslonov, dve uri pred spanjem ne uporabljamo zaslonov, televizija ni prižgana za ozadje. Poskrbite, da otroci zaslone za prostočasne dejavnosti uporabljajo v skupnem prostoru.

Noč je namenjena spanju. Pred spanjem in ponoči naj otrok ali mladostnikov nima zaslonov v svoji sobi. Določi se mesto, kjer so spravljeni vsi družinski zasloni čez noč. Večkrat si privoščimo dan brez zaslonov.

Smernice glede tega, koliko časa lahko otroci določene starosti uporabljajo zaslone, najdete tukaj.

Kdaj je treba poiskati pomoč?

Smernice predvidevajo več znakov, ki nakazujejo, da je treba poiskati pomoč. Eden od znakov je, da otrok ne zmore odložiti zaslona niti pred spanjem. Pomoč je treba poiskati tudi, če otrok izbere zaslon raje kot druženje z družino in prijatelji, če otrok manj časa posveti športnim in drugim aktivnostim. Dva pomembna znaka sta tudi padec učnega uspeha in močne čustvene reakcije ob prekinitvi aktivnosti, povezanih z zasloni.

Na okrogli mizi v slovenskem paviljonu Frankfurtskega knjižnega sejma z naslovom Knjige in zasloni ter otroški možgani so gostje z moderatorjem Miho Kovačem spregovorile o pomenu branja knjig in daljših besedil v otroškem obdobju. Bralnih kompetenc oz. t.i. literarne socializacije ni mogoče doseči zgolj znotraj digitalnega okolja.

Profesorica za didaktiko nemškega jezika in književnosti na Univerzi v Regensburgu Anita Schilcher je poudarila, da je za razvoj otroka poleg osnovne socializacije, s katero se sreča vsak otrok, potrebna tudi literarna socializacija. Ta se konča, ko se otrok neha učiti branja oziroma to že obvlada, da se lahko naprej uči drugih stvari.

Z branjem je treba začeti dovolj zgodaj

Po besedah Anite Schilcher bralne kompetence, ki jih otrok osvoji z branjem, omogočajo razvijanje kompleksnosti njegovega razmišljanja. Profesorica na Univerzi v Zagrebu Anita Peti-Stantić se je strinjala s predhodnico, pri čemer je opozorila, da morajo otroci z branjem začeti dovolj zgodaj, da navadijo možgane na to dejavnost, sicer je priložnost za razvoj bralnih kompetenc izgubljena.

Profesorica didaktike branja in literature na Univerzi Goethe v Frankfurtu Cornelia Rosebrock je menila, da je treba spodbujati otroke in mladostnike k branju, zlasti knjig in tiskanih del. S tem se je strinjala tudi glavna urednica pri založbi Mladinska knjiga Alenka Kepic Mohar. Ob tem je poudarila tudi pomen prostočasnega branja in dobrih zgodb. Po njenem mnenju imajo tudi otroci in mladostniki radi dobre zgodbe, tudi če so dolge, kot primer je navedla knjige o Harryju Potterju.

Branje ključno za razvoj mišljenja

Na Kovačevo vprašanje, ali obstaja nadomestek dolgemu branju, ki bi ga lahko nemara iskali v digitalnem okolju, so sogovornice odvrnile, da ne. Po mnenju Anite Schilcher je sposobnost linearnega branja in pridobitev bralnih kompetenc ključna za razvoj mišljenja oz. otrokovih kognitivnih sposobnosti. Cornelia Rosebrock je dodala, da tu nastane vprašanje, kako otrokom in mladostnikom ob vsej ponudbi v digitalnem svetu to dopovedati.

Profesorica z zagrebške univerze je omenila projekte branja, ki jih uvajajo na Hrvaškem. V enega izmed njih je vključenih 200 dijakov, ki berejo knjige po izboru svojih evropskih sodobnikov. Knjige prevedejo v hrvaščino in se nato o njih pogovarjajo na delavnicah.

Dnevno 20- do 25-minut branja

Cornelia Rosebrock je omenila podatek, da v nemških osnovnih šolah vsak peti učenec četrtega razreda še ne zna tekoče brati. Obenem je poudarila prizadevanja šol za več branja. Tako je več osnovnih šol uvedlo 20- do 25-minutno dnevno branje. Tudi sicer meni, da morajo šole prevzeti to nalogo, saj vsi starši niso izobraženi, nekateri prihajajo iz drugih jezikovnih okoljih, spet drugi morda finančno ne morejo zagotoviti knjig.

Po mnenju Alenke Kepic Mohar je spodbujanje otrok in mladih k branju naloga celotne družbe. Branje bi bilo treba po njenih besedah popularizirati podobno, kot so nekoč to v Sloveniji naredili s tekom, ki je danes zelo priljubljen med številnimi Slovenci. Kovač je branje knjig primerjal z zdravo hrano, ki pa ni tako zanimiva kot je “fast food digitalnega sveta“.

Kljub poudarjanju branja zlasti daljših besedil v tiskani obliki pa so se vsi strinjali, da sodobni čas od otrok terja tudi digitalno pismenost. Prihodnost v šolah bo verjetno hibridna. Treba pa je opozarjati na pomen branja, saj so digitalne tehnologije zelo vabljive in dominantne.

“Zdravila za zatiranje kašlja dejansko lahko škodujejo. Nekateri otroci postanejo hiperaktivni, včasih se pritožujejo nad omotico in nespečnostjo,” pravi Catherine Tom-Revzon iz otroške bolnišnice v Montefioreu v New Yorku. Da bi se temu izognili, poskusite s katerim od teh naravnih zdravil proti kašlju.

Med

Študije so pokazale, da je med boljši od mnogih zdravil za lajšanje kašlja. “Med je varen za otroke od enega leta naprej, otroci pa ga radi vzamejo, saj ima dober okus,” je dejal Ian Paul, član odbora za klinično farmakologijo Ameriške akademije pediatrije.

Temni med, narejen iz ajde, lahko bolje deluje, saj vsebuje več antioksidantov. Otrokom, starim od 1 do 5 let, dajte pol čajne žličke, otrokom, starim od 6 do 11 let, pa eno čajno žličko. Otrokom, mlajšim od 1 leta, meda ne dajte, saj lahko zaradi bakterij v njem zbolijo za botulizmom.

Piščančja juha

Piščančja juha je pogosto na jedilniku v času, ko smo bolni. Raziskave kažejo, da ima protivnetne lastnosti, topla temperatura in para pa pomagata pri raztapljanju sluzi v nosu.

Tople ali hladne pijače

Tople ali zelo hladne pijače so odlično zdravilo za kašelj pri majhnih otrocih, saj redčijo sluz, kar olajša izkašljevanje. Poleg tega tekočine pomirjajo vneto grlo in ohranjajo otroka hidriranega. Naj pije ledeno vodo, hladen ali topel sok ali brezkofeinski čaj z medom.

Hrana, ki lajša bolečino

Otroci, stari 4 leta in več, lahko uživajo trde brezsladkorne bonbone ali celo zamrznjene jagode za lajšanje bolečega grla ali kašlja.

Slana voda

Eden najpreprostejših načinov zdravljenja kašlja pri majhnih otrocih vključuje sol in vodo. Enostavno zmešajte pol čajne žličke soli v 200 ml vode in otroku dovolite, da raztopino izpira v ustih. To bi moralo olajšati draženje grla, ki povzroča kašelj. Raztopina je primerna za starejše otroke oziroma otroke, za katere vemo, da raztopine ne bodo pogoltnili, ampak jo izpljunili.

Ingver

Ingver lahko olajša suh ali astmatični kašelj, saj ima protivnetne lastnosti. Prav tako lahko olajša slabost in bolečine. Nekateri protivnetne snovi v ingverju lahko sprostijo membrane v dihalnih poteh, kar bi lahko zmanjšalo kašelj, navaja izsledke ene od raziskav Medical News Today.

Pripravite pomirjujoč ingverjev čaj, tako da dodate 20–40 gramov narezanega svežega ingverja v skodelico vroče vode. Pustite nekaj minut. Dodajte med ali limonin sok, da izboljšate okus in še dodatno olajšate kašelj.

Dodatna blazina pred spanjem

Preden gre vaš malček spat, mu pod glavo dajte dodatno blazino, da bo spal nekoliko dvignjen. Tako se bodo odprle dihalne poti, da bo sluz lahko odtekla.

Kdaj obiskati zdravnika

Če ima otrok poleg kašlja tudi enega od naslednjih simptomov, ga obvezno odpeljite k zdravniku:

–          izkašljevanje zelene ali rumene sluzi

–          drgetanje

–          dehidracija

–          povišana temperatura

–          slabost