Neplodnost ni le medicinsko stanje. Je dolgotrajna čustvena obremenitev, ki jo par nosi skupaj – in hkrati vsak zase. V Sloveniji se s tem sooča do 15 odstotkov parov. O tem, kdaj je smiselno poiskati pomoč, kakšno vlogo ima starost in zakaj vzroki za neplodnost niso enostranski, smo se pogovarjali z doc. dr. Nino Jančar, dr. med., vodjo oddelka za OBMP na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Kdaj sploh govorimo o neplodnosti?

Kot pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, o neplodnosti govorimo, kadar par po 12 mesecih rednih, nezaščitenih spolnih odnosov ne doseže nosečnosti. Če je ženska stara 35 let ali več, se to obdobje skrajša na šest mesecev, saj se plodnost po tej starosti izraziteje zmanjšuje. Po 40. letu pa sogovornica priporoča, da par strokovno pomoč poišče že ob prvih znakih, da do zanositve ne prihaja.

Neplodnost je lahko primarna – kadar nosečnosti še nikoli ni bilo – ali sekundarna, kadar je bila nosečnost v preteklosti že potrjena, vendar do nove ne pride. Kot poudarja dr. Jančar, gre v obeh primerih za zdravstveno stanje para, zato diagnostika in zdravljenje vedno vključujeta oba partnerja.

Redni spolni odnosi v tem kontekstu običajno pomenijo spolne odnose približno dva- do trikrat tedensko, brez uporabe kontracepcije. Ni nujno natančno spremljanje ovulacije; pomembno je predvsem, da so odnosi dovolj pogosti, da se v ciklusu ujame tudi plodno obdobje.

Moški dejavnik: skoraj polovica vseh primerov

V javnosti in tudi na forumih se neplodnost pogosto še vedno razume predvsem kot ženska težava. Kot pojasnjuje dr. Jančar, takšno razumevanje ne odraža dejanskega razmerja vzrokov. “Če govorimo o neplodnih parih, je približno ena tretjina vzrokov na strani ženske, ena tretjina na strani moškega, ena tretjina pa je kombiniranih ali ostane nepojasnjenih,” pojasnjuje sogovornica. To pomeni, da je moški dejavnik prisoten v skoraj polovici primerov, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z ženskim dejavnikom.

Pri moških na plodnost vplivajo različni dejavniki, med drugim sladkorna bolezen, debelost, jemanje določenih zdravil ali hormonov, dejavniki okolja, genetski dejavniki, prebolele okužbe ter zdravljenje raka. Pomembno vlogo ima tudi življenjski slog – telesna neaktivnost, neuravnotežena prehrana, prekomerno uživanje alkohola in kajenje lahko vplivajo na kakovost semenčic. Sogovornica opozarja tudi na vpliv dolgotrajnega sedenja in dela v vročem okolju, ki lahko negativno vplivata na spermatogenezo in posledično na kakovost semena.

Ženska plodnost in neizprosna vloga starosti

Pri ženskah je starost najpomembnejši posamezni dejavnik, ki vpliva na plodnost. Do približno 32. leta je plodnost razmeroma stabilna, nato začne postopno upadati, po 37. letu pa je upad izrazitejši. Po 44.–45. letu je verjetnost zanositve z lastnimi jajčnimi celicami izjemno nizka.

Kot pojasnjuje zdravnica, je razlog predvsem biološki. Ženska se rodi z določenim številom jajčnih celic, ki se skozi življenje ne obnavljajo, temveč se njihovo število in kakovost postopno zmanjšujeta. Jajčne celice lahko na dozorevanje čakajo več let, v tem času pa se starajo. S starostjo se povečuje tudi tveganje za kromosomske nepravilnosti, kar lahko vodi v zgodnji spontani splav ali kromosomske napake pri plodu.

Pri moških je proces drugačen. Semenčice nastajajo neprekinjeno, približno vsakih 72 dni se oblikuje nova generacija. Kakovost semena se lahko po 40.–45. letu postopno zmanjšuje, vendar vpliv starosti ni tako izrazit kot pri ženskah. Kljub temu starost moškega ostaja del celostne obravnave para.

Starost ženske pomembno vpliva tudi na uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve. Pri ženskah do 35. leta lahko uspešnost na posamezen postopek doseže približno 40 odstotkov. Po 40. letu se ta delež postopno zmanjšuje, po 45. letu pa je verjetnost živorojenega otroka z lastnimi jajčnimi celicami praktično enaka nič.

Najpogostejši vzroki pri ženskah

Kot pojasnjuje sogovornica, so pri ženskah trije sklopi vzrokov za neplodnost zastopani približno enakomerno.

Prvi so motnje ovulacije. Te se pogosto pojavljajo pri sindromu policističnih jajčnikov, pri ženskah s prekomerno ali prenizko telesno težo ter pri tistih, ki so izrazito telesno aktivne. Ob izostanku menstruacije je pogosto prisotna tudi odsotnost ovulacije, kar neposredno vpliva na možnost zanositve.

Drugi pomemben vzrok je endometrioza – kronična, hormonsko odvisna bolezen, ki lahko vpliva na delovanje jajčnikov, jajcevodov in okolice maternice. Ker se ženske danes za nosečnost pogosto odločajo v poznejših letih, se endometrioza pogosto odkrije prav v obdobju načrtovanja družine.

Tretji pogost vzrok so motnje prehodnosti jajcevodov. Te so najpogosteje posledica preteklih vnetij, spolno prenosljivih okužb, vnetja slepiča ali drugih vnetnih procesov v mali medenici. Pogosto potekajo brez izrazitih simptomov, zato se odkrijejo šele v okviru diagnostike neplodnosti.

Kako poteka diagnostika, kako uspešni so postopki zunajtelesne oploditve in kakšna so tveganja, preberite v članku: Neplodnost – skoraj polovica vzrokov je na moški strani.

Ženske v poznejših reproduktivnih letih nosijo največje breme. V starostni skupini 35–39 let je stopnja razširjenosti približno 20 odstotkov višja v primerjavi z ženskami v zgodnjih tridesetih letih.

Glede na študijo, objavljeno v Scientific Reports, se je število žensk, ki jih je prizadela ta težava, med letoma 1990 in 2021 povečalo za kar 84 odstotkov. Leta 2021 je bilo zabeleženih več kot 110 milijonov primerov. Študija temelji na podatkih iz Globalnega bremena bolezni (GBD) in vključuje projekcije do leta 2050. Analiza zajema 204 države in uporablja sofisticirane modele za napovedovanje trendov, pri čemer poudarja regionalne in starostne razlike v bremenu.

Največje breme pade na ženske v poznejših reproduktivnih letih. V starostni skupini od 35 do 39 let je stopnja razširjenosti približno 20 odsotkov višja v primerjavi z ženskami v zgodnjih tridesetih letih.

Vzroki za neplodnost

Vzroki za neplodnost so večplastni: od hormonskega neravnovesja in motenj ovulacije do učinkov onesnaženja in genetskih dejavnikov. Obstaja tudi povezava z drugimi zdravstvenimi težavami, kot so endometrioza, rak in srčno-žilne bolezni.

• Preberite tudi: Vzroki neplodnosti pri moških

Geografske in demografske razlike

Azija, zlasti Kitajska in Indija, ima največje absolutno število primerov, medtem ko ima Vzhodna Azija najvišje starostno standardizirane stopnje. Nasprotno pa imata Avstralija in Nova Zelandija najnižje stopnje. V Latinski Ameriki je bilo zabeleženo močno povečanje, medtem ko so se stopnje v Oceaniji znižale.

Države s srednjim socialno-ekonomskim razvojem (SDI) imajo največje število primerov. Obstaja pa pozitivna korelacija med indeksom človekovega razvoja (HDI) in naraščajočo razširjenostjo – zlasti v državah s HDI nad 0,8.

Čeprav naj bi se skupno število žensk, ki trpijo zaradi neplodnosti, do leta 2050 nekoliko zmanjšalo, se bodo starostno standardizirane stopnje (ASPR) še naprej povečevale. Razlogi za to so predvsem starajoče prebivalstvo, izboljšane diagnostične metode in spremembe življenjskega sloga.

Avtorji študije opozarjajo, da je treba kljub rahlemu zmanjšanju skupnega števila primerov žensko neplodnost obravnavati kot vse večji izziv javnega zdravja. Potrebni so preventivni ukrepi, zgodnja diagnoza in izboljšane politike reproduktivnega zdravja. Poseben poudarek je treba nameniti starejšim ženskam in okoljskim dejanvikom tveganja.

V zadnjih letih se ogromno govori o vplivu črevesne mikrobiote na naše zdravje. Ta nima vpliva le na imunski sistem telesa, številne raziskave so dokazale celo povezavo med črevesno mikrobioto in delovanjem možganov.

V telesu imamo veliko različnih mikrobiot, vključno s kompleksnimi sistemi v ustni in vaginalni votlini, debelem črevesu, koži, ena od novejših raziskav se je osredotočala na mikrobioto semenske tekočine pri moških. Njena sestava bi glede na študijo, ki je objavljena v Scientific Reports, lahko igrala vlogo pri moški plodnosti.

Težave z gibljivostjo semenčic

Skupina strokovnjakov s kalifornijske univerze v Los Angelesu je v sklopu študije med drugim ugotovila, da je mikrobiota semenske tekočine različna pri moških, ki imajo izstopajoče parametre sperme in težave s plodnostjo.

Ugotavljajo, da bi lahko na plodnost neposredno lahko vplival zlasti en mikroorganizem: Lactobacillus iners. Ekipa strokovnjakov je ugotovila, da imajo moški, ki imajo v semenski tekočini višje koncentracije tega mikroorganizma, pogosteje težave z gibljivostjo semenčic.

Osredotočili so se tudi na nekatere druge mikroorganizme, nekateri so se pogosteje pojavljali pri bolnikih z manjšo koncentracijo sperme, nekateri mikroorganizmi pa naj bi bili pogostejši pri osebah, ki nimajo težav s plodnostjo. Študija odpira številna nova vprašanja in bo najbrž botrovala novim študijam, ki bodo preučevale mikrobioto in njeno povezavo z učinkovitostjo sperme.

Prirojeni ali pridobljeni vzroki

Kot pojasnjujejo na spletni strani oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, moški vzrok neplodnosti ugotovijo pri 40 odstotkih neplodnih parov.

Ta je največkrat posledica slabše kakovosti semena, ki se kaže v znižani koncentraciji, slabši gibljivosti, nižjem deležu pravilno oblikovanih semenčic (oligoastenoteratozoospermija) in prisotnosti antispermalnih protiteles. Redkeje je neplodnost posledica odsotnosti semenčic (azoospermija) ali semenskega izliva (aspermija).

Vzroki za takšna stanja so po njihovih navedbah lahko prirojeni ali pridobljeni. Med pridobljene vzroke sodijo poškodbe, prebolela vnetja (mumps, kapavica), razširitev ven v modih (varikokela), škodljivi vplivi okolja (hormonski motilci), poklicna tveganja (delo v vročem okolju, izpostavljenost škodljivim kemikalijam), nezdrav način življenja (kajenje, alkohol), nekateri načini zdravljenja (kemoterapija, obsevanja) in kronične bolezni (sladkorna bolezen, ledvična odpoved, motnje v izločanju spolnih hormonov).

“Prirojeni so največkrat posledica nepravilnosti v razvoju zunanjega spolovila in motenj v spuščanju mod ter kromosomsko-genetskih nepravilnosti (Klinefelterjev sindrom, delecije na Y-kromosomu). Pri več kot polovici primerov pa ostane moški vzrok neplodnosti nepojasnjen,” dodajajo.