Vsak četrti mladostnik pri nas se sooča z duševnimi stiskami

Svetovni dan otrok mineva v znamenju duševnega zdravja. Junior ambasadorki Unicefa sta predsedniku vlade predali 90 resničnih anonimnih zgodb o stiskah otrok in mladih iz Slovenije.

Junir ambasadorki Unicefa sta odločevalce pozvali k podpori krepitve sistema obravnave duševnega zdravja otrok. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji se sooča z duševnimi stiskami. Večina o teh stiskah ne spregovori in jih poskuša reševati sama.

“Spoštovani odločevalci! Danes sem tu v imenu vseh otrok. Prinašam težek šolski nahrbtnik, poln zgodb otrok in mladih iz Slovenije, ki govorijo o njihovih težkih stiskah.” S temi besedami je 10-letna Ava, Junior ambasadorka Unicefa, kot predstavnica otrok, skupaj z 18-letno Junior ambasadorko Unicefa Izabelo, v kabinetu predsednika vlade odločevalcem simbolno predala pričevanja o težkih stiskah otrok.

“Otroci v stiski pogosto ostajajo sami in brez podpore. Zato je pomembno, da te zgodbe pridejo do vas odločevalcev. Včasih od odraslih potrebujemo le vprašanje, kako se počutiš, da lahko rešimo neko stisko. V primeru večjih stisk, o katerih govorijo zgodbe v tem nahrbtniku, pa imate odločevalci moč in odgovornost, da čim hitreje zagotovite rešitev na ravni celotne države, ki bo otrokom in mladim v stiski zagotovila strokovno pomoč,” je povedala Ava.

Unicef Slovenija je pred mesecem dni v okviru odmevne kampanje Stiske iz omaric razkril 90 resničnih zgodb o stiskah otrok in mladih iz Slovenije. Pogovor o duševnem zdravju je prvi korak do preventive ali reševanja težav.

Potreben je odziv

Unicef Slovenija je predsednika Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pozval k povezovanju z namenom, da oblikujejo nujen odziv. Ta mora okrepiti podporo duševnemu zdravju otrok in mladih. Celostno in učinkovito je treba povezati preventivne in kurativne storitve za krepitev celotne vertikale obravnave duševnega zdravja.

“Prioritizirati je potrebno odziv znotraj šolskega sistema, kjer je potrebno, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ob sodelovanju z drugimi resorji, razvija ukrepe za krepitev šolskega prostora, ki ima eno najpomembnejših vlog pri zgodnjem prepoznavanju ogroženih otrok,” je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicef Slovenija. “Zato mora podpora duševnemu zdravju in dobremu počutju postati del rednega dela znotraj šolskega prostora in biti primerno ter redno izvajana v vseh šolah. Trenutno žal vse ostaja na ravni projektnih aktivnosti, kar ne omogoča dolgoročnih in trajnostnih sprememb, kot tudi dosega vseh šol v Sloveniji.“

Na številnih šolah delavnice na temo duševnega zdravja

Šola ima eno od najpomembnejših vlog pri zgodnjem prepoznavanju ogroženih otrok. Zato v številnih šolah po Sloveniji te dni potekajo delavnice na temo duševnega zdravja. Učitelji in učenci na tak način pridobijo dodatne veščine za prepoznavanje stisk in iskanje pomoči. S simbolnim odpiranjem šolskih omaric, kamor otroci pogosto skrivajo stvari, za katere ne želijo, da bi jih drugi videli, in opremljanjem omaric z nujnimi telefonskimi številkami za pomoč v stiski, so naredili pomemben korak naprej k odpravljanju tabujev in reševanju stisk. V treh letih je bilo v kampanjo Stiske iz omaric vključenih že več kot 1.000 pedagoških delavcev, 8.000 otrok in mladih ter 14.000 staršev.

Podatki iz raziskave – Samoocena duševnega zdravja otrok, starih med 10 in 18 let (UNICEF Slovenija, junij 2021), kažejo:

• Vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo.
• Večina otrok in mladih se pogosto ali ves čas počutijo napeto, pod stresom ali pritiskom.
• Skoraj 50 % otrok in mladih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe.
• Kar 70 % otrok in mladih je v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu, bolečino v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup.
• 64 % otrok in mladih je ocenilo, da so zgoraj našteti simptomi posledica duševnega zdravja.
• Večina otrok in mladih svoje stiske rešuje sama oz. se o tem ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo.
• 26 % otrok in mladih pravi, da jim šport in umetnostno ustvarjanje (vključno z glasbo in plesom) pomaga pri premagovanju stisk in nadzorovanju stresa.
• Otroci in mladi, ki so kot dobro ocenili svoje fizično počutje, so tudi bolje ocenili svoje duševno počutje.
• V veliki meri se otroci v šoli čutijo neupoštevane in nerazumljene. Le nekaj več kot polovica otrok v Sloveniji meni, da učitelji in pedagogi upoštevajo njihova mnenja.
• Otroci poročajo, da imajo občutek, kot da z odraslimi v šoli nimajo stika.
• 76 % otrok v Sloveniji pravi, da v šolo ne hodijo z največjim veseljem, več kot 70 % pa jih meni, da šola ni preveč zanimiva.
• Stres in učenje sta najpogostejši prvi asociaciji otrok, ko pomislijo na šolo.
• Med željami, ki so jih izpostavili otroci v Sloveniji, je manj stresa v šoli.

Preberite tudi: Žalostna podoba prihodnosti za otroke. Tri prevladujoče smernice prinašajo tveganja za otroke, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi.