V nadaljevanju preberite:

• Tudi v Sloveniji se pojavljajo havajska imena, čeprav so ta zelo redka.
• Med lepimi imeni za punčke so denimo Kalia, Malu in Kiana.
• Med lepimi imeni za fantke so tudi Lono, Koa in Pao.

Za tiste, ki pričakujejo novega družinskega člana in še ne vedo, kako bi svojega otroka poimenovali, imamo nekaj havajskih namigov. Nekatera havajska imena se po podatkih Statističnega urada (Surs) pojavljajo tudi v Sloveniji. Deklic z imenom Nani je denimo v Sloveniji šest, deklic oziroma žensk z imenom Lani pa enajst.

Spodaj je nekaj prikupnih imen za punčke, ob katerih je tudi njihov lep pomen.

Olina – vesela
Nani – lepotica
Kalia – sijoča
Okelani – nebeška
Malu – miroljubna
Leilani – nebeška roža
Malia – kraljica
Kiana – božanska
Lani – modro nebo
Neyla – dekle iz raja
Aolani – nebeški oblak


Spodaj pa najdete zelo zanimiva imena za fantke. Vam je katero všeč? Po podatkih Sursa nosi v Sloveniji denimo šest dečkov ali moških prečudovito ime Nalu.

Nakoa – pogumen
Hoku – zvezda
Maikaio – božje darilo
Kimo – pameten
Keanu – hladen vetrič
Kaleo – melodičen
Lono – ime havajskega boga za mir, glasbo in plodnost
Nalu – val
Koa – pogumen
Pao – eno s svetom

Preberite še: Zelo redko ime za punčke, ima ga le 24 Slovenk

Ko se rodi otrok, se rodi tudi starš. A medtem ko z navdušenjem spremljamo otrokove prve mejnike – prvi nasmeh, prvi zobek, prve korake – pogosto spregledamo, da se v istem času odvija še ena pomembna zgodba. Zgodba osebe, ki se vsak dan znova uči, dvomi, raste in išče svoj način starševstva. Starši smo danes zasuti z nasveti, pričakovanji in podobami navidez popolnega materinstva in očetovstva. Družbena omrežja, dobronamerni komentarji prijateljev, znancev in družinskih članov ter tok informacij pogosto vzbujajo občutek, da obstaja en pravi način. Resnica pa je precej drugačna.

“Dost mam” pričakovanj, da mora biti starševstvo popolno

Mnogi starši imajo občutek, da morajo vse opraviti brez napak in da morajo vedno in povsod imeti pravi odgovor. Da morajo biti potrpežljivi, naspani, hvaležni in srečni – tudi takrat, ko niso. Ta pritisk je še posebej močan med mlajšimi generacijami, ki s starševstvom še nimajo izkušenj. Raziskave kažejo, da kar 83 % mam generacije Z čuti pritisk, da morajo biti popolne, več kot polovica (58 %) pa poroča o občutkih tesnobe. Kar 63 % jih čuti konstanten pritisk, da morajo delati »vse prav«. Ob neprestanem primerjanju z drugimi in poplavi nasprotujočih si nasvetov ni nič presenetljivega, da mnogi dobijo občutek, da delajo premalo ali celo narobe.

Toda starševstvo ni izpit, na katerem obstaja samo en pravilen odgovor. Vsaka družina je drugačna. Vsak otrok ima svoje potrebe. In vsak starš svojo zgodbo.

Čas je, da opustimo idejo popolnega starševstva in ga začnemo razumeti takšnega, kot v resnici je – kot proces. Proces, v katerem se učimo skupaj z otrokom. V katerem so dvomi normalni, napake del učenja, pomoč pa znak odgovornosti in ne šibkosti.

Starši potrebujemo prostor za resnične zgodbe

Prav zaradi takšnih pritiskov in pričakovanj je nastala kampanja Dost mam. Ne gre za še eno mnogih zbirk popolnih in nerealističnih nasvetov, temveč za prostor, kjer se pripoveduje o resničnih izkušnjah. O takšnih, ki pokažejo tudi neprespane noči, občutke krivde, spremembe načrtov, nepričakovane ovire in trenutke, ko starši preprosto potrebujejo nekoga, ki jim bo rekel: »Nisi sam.«

V seriji spoznamo mame, ki iskreno spregovorijo o svoji poti. Vsaka ima svojo unikatno izkušnjo, različne izzive in drugačne odločitve. Nekatere so se soočile z zahtevnim začetkom dojenja, druge z občutkom izgorelosti, usklajevanjem materinstva, partnerstva in kariere. Njihove zgodbe nimajo enakega zaključka, jih pa kljub temu povezuje nekaj pomembnega: dokazujejo, da obstaja več načinov, kako biti dober starš.

Tudi drugim je včasih težko

Ko poslušamo izkušnje in zagate drugih, lahko v njih prepoznamo delček sebe. Morda občutek krivde, ko stvari niso šle po načrtih, mogoče pa olajšanje, ko ugotovimo, da se z enakimi vprašanji soočajo tudi drugi. Ali pa pogum, da si dovolimo poiskati pomoč, spremeniti načrt ali sprejeti, da je dovolj dobro v resnici več kot dovolj. Na Instagram in Facebook profilu MAM lahko prisluhnete izkušnji Katje Stenšak  z izzivi pri dojenju in pritiski okolice. Ajda Sitar Žumer spregovori o dveh popolnoma različnih izkušnjah s svojima deklicama, Eva Peternelj pa razkrije, kako je usklajevala skrb za dva majhna otroka, nepričakovano nosečnost in Nika Pelc oriše vsakodnevne izzive družinskega življenja.

Ajda je v enem od Podcastov povedala, da “je vse bistveno lažje, če samo rečeš: ‘Ej, ne zmorem. Pomagaj mi. Prevzemi to.’ Ne smeš se držati nazaj. Ne potrebuješ vsega narediti sama.” Hkrati pa so jo mučili tudi dvomi: “Spomnim se, ko sem bila na porodniški, sem si mislila: ‘A bom jaz sploh še kdaj Ajda?'”

Nika pripoveduje o pestrih jutrih: “Moja jutra se začnejo zelo kaotično. Med tem, ko želim spiti kavo, okrog mene tečeta dva majhna razigrana otroka.” Katja je priznala, da nikakor ne pogreša svojega trebuščka, Nina pa je spregovorila o zdravstvenih težavah med nosečnostjo: “Ko so mi v 20. tednu ugotovili, da se mi lušči posteljica, sem se počutila zelo sama v tem.”

Takšni pogovori namreč spreminjajo način, kako razumemo starševstvo. Namesto tekmovanja ustvarjajo prostor za pogovor in podporo. In namesto občutka, da zmoremo vse sami, gradijo skupnost, v kateri je dovoljeno biti ranljiv, postavljati vprašanja in iskreno spregovoriti o tem, da je včasih težko. Kajti ko starši dobijo občutek, da so slišani in razumljeni, bistveno lažje zaupajo sebi. In prav takšno okolje je najboljša popotnica za rast tako otrok, kot tudi staršev.

“Ko raste otrok, raste tudi starš“

Kampanja Dost mam med drugim predstavlja tudi razvoj znamke MAM. Ta danes ni zgolj blagovna znamka izdelkov za dojenčke, temveč zvesti sopotnik staršev skozi različna obdobja njihove poti – vse od nosečnosti in prvih dni z novorojenčkom do hranjenja, pomirjanja, rasti zob in še bi lahko naštevali. V središču niso izdelki, ampak posamezniki, ki jih uporabljajo. Produkti so podpora vsakodnevnim izzivom, ne obljubljajo pa popolnega starševstva. Medtem ko dude poskrbijo za mirne dneve in noči, stekleničke podpirajo povezanost med hranjenjem, MOVE črpalka pa mamam omogoča več prilagodljivosti v obdobju dojenja. Noben izdelek pa ne odpravi vseh izzivov starševstva, ampak staršem zgolj olajša posamezne korake na poti.

Pri MAM verjamejo, da je pomembno predvsem to, da se starši počutijo videne, razumljene in podprte. Ko otrok naredi nov korak, ga na svoj način naredi tudi starš. In prav ta rast si zasluži enako pozornost.

V nadaljevanju preberite:

• 1. september letos pade na torek.
• Kdaj so počitnice in kdaj prazniki v šolskem letu 2026/27.
• Spričevala se bodo za učence od 1. do 8. razreda delila v četrtek 24. junija.

Med tem, ko otroci uživajo v zadnjih tednih počitnic, smo mnogi starši z eno nogo že v septembru in morda celo pri načrtovanju novega dopusta. V ta namen objavljamo šolski koledar za šolsko leto 2026/27 in pregled, kdaj je najbolje vzeti dopust, da boste čim bolje koristili praznike in šolske počitnice. Če boste otroke za dopuste jemali ven iz šole je dobro upoštevati datum, ki je povezan z zaključkom ocenjevalnega obdobja.

Oba praznika ravno za konec tedna

Letos bodo otroci prestopili šolski prag v torek, 1. septembra, tako da bo prvi šolski teden malce krajši, kar bo najbrž pomagalo pri lažjem prehodu.

Za jesenske počitnice imamo letos starši veliko smolo, saj sta oba praznika ravno za konec tedna. 31. oktobra, ko obeležujemo dan reformacije, je letos v soboto. Dan spomina na mrtve pa pade na nedeljo. Če boste želeli biti za krompirjeve šolske počitnice, ki trajajo od 26. 10. do 30. 10., z otroki doma, boste morali porabiti pet dni dopusta.

Tudi novoletne počitnice niso radodarne

Tudi ob novoletnih počitnicah nimamo prav velike sreče. Božič 25. decembra pade sicer na petek, a nam žal dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra pade na soboto. V Sloveniji imamo dneva prosta dneva 1. in 2. januarja zaradi praznovanja novega leta. A je tudi tu podobna slika, saj pade 1. januar na petek, 2. januar, pa žal na soboto. To pomeni, da bodo otroci za novoletne počitnice doma od petka 25. decembra, do nedelje 3. januarja. Da bomo starši v tem času z njimi doma, moramo porabiti štiri dni dopusta, doma bomo tako skupaj deset dni.

Zaključek prvega ocenjevalnega obdobja bo 29. januarja.

Prešernov dan bo v ponedeljek

Letos imamo zelo ugodno postavljen Prešernov dan. Osmi februar bo letos v ponedeljek, kar nam prinese super podaljšan konec tedna.

Informativna dneva za vpis v srednje šole bosta 12. 2. in 13. 2.

Zimske počitnice bodo za učence z območja jugovzhodne Slovenije (razen občin: Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel), koroške, podravske, pomurske, savinjske in posavske statistične regije od 15.2. do 19.2.

Zimske počitnice za učence z območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije ter občin jugovzhodne Slovenije: Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel pa bodo teden kasneje, torej od 22.2 do 26. 2.

Velikonočni ponedeljek bo v 2027, 29. marca. Za prvomajske praznike pa spet smola. Otroci bodo doma od sobote 24. aprila do nedelje, 2. maja. Starši bomo pa morali znova jemati veliko dopusta, saj pade le dan upora proti okupatorju 27. aprila na torek. Tako prvi in drugi maj padeta na soboto in nedeljo.

Zaključek drugega ocenjevalnega obdobja, razdelitev spričeval in obvestil bo za učence devetih razredov v torek 15. junija. Za ostale učence pa v četrtek 24. junija.

Od vseh počitnic ste lahko s štirimi dnevi dopusta doma deset dni le ob novoletnih praznikih, za prvomajske boste z otroki doma devet dni, če boste pokoristili štiri dni dopusta. Za jesenske in zimske počitnice boste pa morali porabiti vseh pet dni dopusta, saj med tednom ni nobenih praznikov.

Preberite še: Zdrave navade naših starih staršev, ki bi jih morali usvojiti

Ko pridejo domov iz šole in so pol dneva preživeli brez nas, se ne moremo pretvarjati, da nas ne zanima, kako so bili v šoli, kaj so počeli, kaj so se naučili … Poleg tega nam na misel pride še milijon drugih vprašanj. Velikokrat pa so odgovori otrok zreducirani na besede, kot so “dobro”, “nič” in “v redu”.

Po eni strani jih moramo razumeti, da so imeli čez dan dovolj šole in si prvi trenutek, ko pridejo domov, ne želijo govoriti o tem. Vendar pa se je včasih treba pogovarjati tudi o stvareh, o katerih nočemo govoriti.

Profesorica Shelbie Witte, ki preučuje izobraževanje mladostnikov in usposabljanje učiteljev, je za Parents.com pripravila nasvete, ki pomagajo vsakemu otroku postati boljši sogovornik. Predlogi za vprašanja se morda zdijo preprosti, vendar so preprost način, da se izognete odgovorom “da” ali “ne”.

Vprašanja naj bodo ustvarjalna

Del težave izvira iz postavljanja vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti z eno besedo. Otroci želijo vedeti, ali se odrasli v njihovem življenju resnično zanimajo za njihov dan. Če vsak dan postavljate ista, rutinska vprašanja, lahko ustvarite vtis, da vas ne zanima. Vprašanja morajo biti bolj specifična, odprtega tipa.

“Kaj je bilo danes najzanimivejše, kar ste počeli?“

“Če bi lahko zavrtel čas nazaj in spremenil način, kako ste danes v šoli nekaj naredili, kaj bi to bilo?“

“Če bi jutri odločal, kaj bi se učili, kaj bi to bilo?“

Naj vas vodi njihova radovednost

Čeprav je za odrasle pomembno, da postavljajo vprašanja, ki izražajo pristno zanimanje, je enako pomembno, da se primerno odzovete na njihova vprašanja. Ko vprašajo “zakaj?”, ne odgovorite “Ker sem jaz tako rekel!“. Ko redno “dušite” vprašanja, otrok izgubi voljo do radovednosti. Poskusite z “Dobro vprašanje. To mislim jaz …” ali “Lahko se pogovorimo, zakaj je to pomembno …“

Razmišljajte na glas

Ko na glas govorimo o svojih mislih, otrokom pokažemo, kako delujejo možgani in kako se rešujejo problemi.

“Ste se kdaj vprašali, zakaj mačke predejo?“

“Ali misliš, da lahko mešam suhe in mokre sestavine za torto?“

Na ta način otroke spodbujamo, da poslušajo svoj notranji glas – in da zaupajo vprašanjem, ki se nam pojavljajo, ne glede na to, kako absurdna se nam zdijo.

Iščite odgovore na vprašanja

Priznati, da ne poznate odgovora, je lahko nerodno, še posebej, ker otroci pogosto pričakujejo, da bodo njihovi starši vedeli vse. Ko pa se to zgodi, ni dovolj, da samo rečete “ne vem“. Pomembno je, da otrokom pokažete, kako najti odgovore – v navodilih, v receptu, na internetu itd.

Povejte jim, da obstajajo vprašanja, ki nimajo enega samega preprostega odgovora. Lahko jim razložite, da bo morda potrebnih več iskanj in da ni dobra ideja, da kar sprejmete prvi odgovor, ki se pojavi.

Kar sem slišal/a, je bilo …

Otroci imajo lahko težave z artikulacijo tega, kar jih zanima ali bega. Zato je aktivno poslušanje ključnega pomena. Če vas zmede to, kar slišite, namesto da rečete “Ne razumem, kaj praviš“, lahko ponovite, kar ste slišali, in nato vprašate: “Ali želiš to povedati?“

Če vaš otrok ne odgovori na vprašanje natančno – tudi če se oddaljuje od teme – lahko poveste, kaj vam je najbolj izstopalo, da pokažete, da poslušate. Izogibajte se opravljanju več nalog hkrati, ko vas otroci sprašujejo. Odložite telefon, vzpostavite očesni stik in postavite nadaljnja vprašanja. Tako bodo otroci tudi v prihodnje k vam prišli z vprašanji.

Spodbujanje otrok, da izkoristijo svojo radovednost, ob spoštovanju njihovih potreb, omejitev in strahov, lahko močno vpliva na njihovo sposobnost postavljati in odgovarjati na vprašanja, ali pa jim vsaj da samoazvest, da poskusijo.

Spodaj je 10 preprostih načinov, s katerimi lahko otroku olajšate učenje doma.

1. Spodbujajte pozitiven način razmišljanja

Pravilna naravnanost močno vpliva na učenje. Namesto da otrok reče “tega ne znam”, ga spodbujajte, naj razmišlja: “tega še ne razumem”.

Tudi negativne misli, kot je “prepozno sem začel”, lahko preoblikujete v pozitivne: “res sem začel pozno, a imam načrt in bom snov do izpita predelal.”

2. Brez televizije med učenjem

Prižgan televizor hitro premami otroke. Določite pravilo, da je med učenjem televizija izklopljena. Tako bo otrok zbran in brez nepotrebnih motenj.

Je pa lahko televizija občasno dobrodošla pomoč. Če se otrok uči pri zgodovini določenega obdobja, lahko skupaj poiščete primeren film, ki opisuje zgodovinske junake ali dogodke. Na ta način jim boste približali učenje in jim pokazali tudi drugačno plat zgodovine. Prav tako lahko najdete primerne vsebine tudi pri ostalih predmetih kot so denimo naravoslovje, družba, geografija in tako dalje.

3. Uredite kotiček za učenje

Otrok potrebuje svoj prostor, kjer lahko v miru dela naloge. Naj bo dobro osvetljen in opremljen z osnovnimi pripomočki – papirjem, svinčniki, barvicami, škarjami in drugimi potrebščinami.

Naj bo njegova naloga, da redno skrbi za ta kotiček, za nagrado mu kupite lončnico ali lep šopek.

4. Določite čas za učenje

Rutina otroku pomaga, da se lažje osredotoči. Nekaterim bolj ustreza učenje popoldne po igri, drugim zvečer po večerji.

Najdite čas, ki najbolj ustreza njegovemu ritmu, in ga poskušajte ohranjati vsak dan.

5. Omejite uporabo telefona

Dolgi telefonski pogovori in zabava na telefonu lahko zmotijo učni ritem.

Določite pravila za uporabo telefona med učenjem – naj bo namenjen le preverjanju nalog ali dogovarjanju s sošolci. Ali naj ga uporabljajo po opravljenih šolskih obveznostih.

6. Pomagajte pri načrtovanju

Večje naloge ali daljše učenje razdelite na manjše dele. Naredite učni načrt za posamezen dan in vanj vključite tudi kratke odmore – na primer 15 minut počitka na vsako uro učenja.

7. Naloge naj otrok opravi sam

Starši lahko pomagajo s pojasnili in usmerjanjem, nikakor pa ne smejo opraviti nalog namesto otroka. Le če bo sam razmišljal in tudi kdaj naredil napako, se bo resnično naučil.

8. Naučite ga delati zapiske

Veliko otrok ne zna učinkovito pisati zapiskov. Spodbujajte ga, da si zapisuje ključne poudarke in razlago snovi v obliki orisa. Tako bo lažje ponavljal in si zapomnil, kar je bilo razloženo pri pouku.

10. Pokažite dober zgled

Otroci posnemajo starše. Če vas vidijo, da radi berete, pišete zapiske ali urejate proračun, bodo tudi sami lažje sprejeli učenje kot del vsakdanjika. In ne pozabite na pohvale! Držite se pravila: vsaj pet pohval na eno grajo.

11. Poiščite pomoč, če težave vztrajajo

Če ima otrok stalne težave pri nalogah ali učenju, se posvetujte z učiteljem. Včasih je razlog lahko slab vid ali pa učna težava, ki jo je treba strokovno preveriti.

Preberite še: 10 genialnih trikov mamic, ki res olajšajo življenje

dezurni@styria-media.si

Začetek novega šolskega leta je lahko stresen, zato ne bo škodilo, če se nanj pripravimo. Svetovalec za najstnike in starše Will Elliott za boljši začetek priporoča najstnikom, da storijo pet stvari.

Prej v posteljo

Vsaj en teden pred začetkom šole začnite spreminjati svoj urnik spanja. Čeprav se vam to lahko zdi neprijetno, vam bo telo kasneje hvaležno.

Prijeten prostor za učenje

Poiščite ali ustvarite prostor, kjer ne bo čutiti odpora do domače naloge. Vsak bo zase najbolje vedel, kaj mu bo pomagalo ustvariti najbolj ustrezno okolje brez nepotrebnih motilcev.

Nedelja je dan za načrtovanje

Vsako nedeljo si vzemite čas za določanje treh ciljev za teden, ki se začenja. Oblikujte cilje, zapišite si jih in jih vsako jutro preglejte. Na ta način boste osredotočeni na tisto, kar vam je pomembno.

Pravilo 80/20

Težnja, da poskušate narediti vse, vodi do preobremenjenosti in odlašanja. Pravilo 80/20 pomeni, da 80 % rezultatov izhaja iz 20 % nalog. Vaša naloga? Najdite tistih 20 % in se osredotočite na te naloge.

Ura za produktivnost

Vsak dan poskrbite za uro produktivnosti. Vsak dan, prvo uro po šoli ali treningu si organizirajte tako, da ne uporabljate telefona, in se ob sproščujoči glasbi osredotočite na delo, ki se ga najtežje lotite. Če boste to opravili, se boste kasneje lahko sprostili brez slabe vesti.

Začetek šolskega leta bo, če boste vpeljali nekaj sprememb, lahko veliko lažji.

View this post on Instagram

A post shared by Will Elliott – Teen & Parent Coaching (@coachingwithwill)

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je med najpogostejšimi vzroki za hospitalizacijo majhnih otrok, saj lahko povzroči težko vnetje dihalnih poti. Nacionalna koordinatorica cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je pojasnila, da je RSV najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok. Za preprečevanje okužb in pred težkim potekom bolezni majhnih otrok je na voljo cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti. “Na ta način lahko zaščitijo svojega otroka v prvih šestih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv,” je pojasnila Grgič Vitek.

Brezplačno cepljenje proti RSV je za nosečnice v Sloveniji na voljo od septembra 2024. Lani so cepili 1000 nosečnic, do letošnjega septembra pa približno 2200 nosečnic, kar je 20 odstotkov vseh nosečnic, je navedla Grgič Vitek. Zaenkrat je potreben en odmerek.

• Tri bolezni: Nosečnice naj se cepijo, da zaščitijo novorojenčka

Nosečnicam poleg tega priporočajo tudi cepljenje proti gripi in oslovskemu kašlju. Za ta cepiva lahko po besedah ginekologa in porodničarja Mihe Lučovnika mirno trdijo, da so varna in učinkovita tako za nosečnico kot za otroka. Cepivo proti RSV ne vsebuje živih mikroorganizmov, tako da ne more povzročiti okužbe ali poškodbe pri plodu. Protitelesa se nato preko posteljice prenesejo na otroka, prenašajo pa se tudi na materino mleko, zato dojenje nudi še dodatno zaščito, je pojasnil.

Bolezen lahko pusti dolgoročne posledice

Z RSV se do drugega leta okužijo praktično vsi otroci. Pri večini okužba poteka v blagi obliki, kot prehlad, je navedla pediatrinja Marina Praprotnik. Med 10 in 50 odstotki otrok, ki so okuženi, pa zboli za težko obliko, bronhiolitisom, ki povzroči težko dihanje in piskanje v prsih.

Dva do tri odstotke teh otrok potrebuje tudi bolnišnično zdravljenje, ki jim lahko nudijo le podporno simptomatsko zdravljenje. Od tega približno 10 do 15 odstotkov otrok potrebuje umetno predihavanje z respiratorjem, kar je po besedah Praprotnik izredno težko stanje. “K sreči je smrtnost zaradi bronhiolitisa v zahodnih državah zelo redka, lahko pa pri otrocih povzroči dolgoročne posledice, večkrat imajo potem astmo in dolgotrajno piskanje,” je dejala.

Preventivni ukrepi so pomembni

Pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič pa je poleg cepljenja izpostavila še pomembnost preventivnih ukrepov preprečevanja okužbe, saj majhne dojenčke poleg RSV ogrožajo tudi drugi virusi. Starše majhnih otrok je tako pozvala k skrbi za higieno, umivanju rok in gibanju na svežem zraku. “Ne pustite, da bi bolni ljudje pestovali vašega otroka ali pa da bi prihajali na obisk,” je dejala. Svetovala je tudi, da starši morebitnega starejšega sorejenca v prvih mesecih po rojstvu novorojenčka izvzamejo iz vrtca.

Majhni otroci pri okužbi praviloma nehajo jesti, težko dihajo, piska jim v pljučih in hropejo. V teh primerih je po besedah Mrvič treba obiskati zdravnika.

Cepljenje priporočajo tudi starejšim nad 60 let, ker ima lahko tudi pri njih okužba težji potek bolezni. To še posebej velja, če so imunsko oslabljeni ali imajo pridružene bolezni. Za starejše je sicer cepljenje samoplačniško.

“Ne pravimo ‘dobro spite’ samo zaradi lepšega,” je za AP dejala pediatrinja dr. Gabrina Dixon iz Children’s National Hospital. “To resnično pomaga otrokom pri učenju in jim pomaga delovati čez dan.“

Količina spanja, ki jo otroci potrebujejo, se spreminja z njihovo starostjo. Predšolski otroci naj bi spali do 13 ur. Otroci, stari med 9 in 12 let, potrebujejo med devet in 12 ur. Najstniki pa najbolje funkcionirajo, če spijo od osem do deset ur.

Uvedite zgodnejšo uro za spanje

Običajen odhod v posteljo se poleti običajno poruši. Da bi se vrnili v rutino, strokovnjaki priporočajo, da en teden ali dva pred prvim šolskim dnem določite zgodnejši čas za spanje ali pa se vsako noč postopoma odpravite v posteljo 15 do 30 minut prej.

Pred spanjem si raje ne privoščite težkih obrokov in se izogibajte gledanju televizije ali uporabi zaslona dve uri pred spanjem. Namesto tega se posvetite sproščujočim dejavnostim, kot sta tuširanje in branje.

“Poskušajte razbremeniti svoj um,” je dejal dr. Nitun Verma, predstavnik Ameriške akademije za medicino spanja. “To je podobno, kot če med vožnjo počasi sprostite stopalko za plin.“

Prilagodite se potrebam otrok

Starši lahko prilagodijo svoje načrte za vrnitev v šolo glede na to, kaj je najbolje za njihovega otroka. Nikkya Hargrove prestavi čas spanja svojih dvojčic za 30 minut prej teden pred začetkom šole.

Včasih se njeni 10-letnici pogajata za nekaj dodatnih minut, da lahko ostaneta pokonci in bereta. Hargrove pravi, da so ti pogovori pomembni, saj njeni hčerki odraščata in se zavzemata za svoje interese. Če ostaneta pokonci predolgo in nimajo najboljšega jutra, je to po mnenju Hargrove tudi lahko poučna izkušnja.

“Če sta zaspani in jima ni všeč, kako se počutita, potem vesta: ‘OK, moram iti prej v posteljo’,” je za AP povedala Hargrove, pisateljica in lastnica neodvisne knjigarne iz Connecticuta.

Zjutraj lahko sončna svetloba, ki jo sprejemamo, ko sedimo ob oknu ali gremo ven, pomaga možganom, da se zbudijo, je povedal Verma.

Premagajte tesnobo zaradi vrnitve v šolo

Kakovost spanja je enako pomembna kot njegova dolžina. Pred prvim šolskim dnem se lahko zgodi, da otroci zaradi vznemirjenja težko zaspijo, ne glede na to, kako zgodaj gredo v posteljo. Dixon staršem priporoča, da se v tem primeru pogovorijo z otroki, da ugotovijo, kaj jih skrbi. Je to prvi dan v novi šoli? Je to strah pred sklepanjem novih prijateljstev? Potem lahko poskusijo pred začetkom šole delati na tem, da bo vse skupaj manj stresno, na primer z obiskom šole.

Tedni pred začetkom šole so lahko zelo nabiti z dejavnostmi in se ni vedno mogoče vnaprej pripraviti na rutino. Toda otroci se bodo sčasoma prilagodili, zato strokovnjaki za spanje pravijo, naj starši storijo, kar lahko. Konec koncev, njihovi otroci niso edini, ki se prilagajajo novi rutini.

In čeprav vemo, da je to “samo” nahrbtnik, v resnici pomeni veliko več. Pomeni, da se začenja novo poglavje. Za nekatere prvi dan v vrtcu. Za druge prvi šolski zvonec. Za starše pa še ena od tistih prelomnic, ko se zavemo, kako hitro rastejo.

Velike dogodivščine zahtevajo velike priprave

Priprave na september so zmeraj pospremljene z novimi sivimi lasmi, neskončnimi obiski trgovin in dooolgimi seznami. Na kuhinjski mizi se znajde seznam stvari, ki jih je treba še kupiti. Copatki. Oblačila. Nahrbtnik. Šolska torba. Peresnica. Barvice. Bidon.

Na prvi pogled je to le seznam.

V resnici pa z vsakim odkljukanim izdelkom počasi raste tudi otrokovo navdušenje. Novi copatki postanejo najhitrejši copatki na svetu. Bidon je seveda najlepši prav zato, ker si ga je izbral sam. Nahrbtnik pa ni več samo nahrbtnik. Je spremljevalec vseh novih prijateljstev, skrivnosti in dogodivščin.

Manj tekanja po trgovinah. Več časa za objeme.

Priznajmo si. Zadnje poletne dni bi veliko raje preživeli na sladoledu, v parku ali na še enem izletu, kot pa iskali eno stvar v eni trgovini, drugo v drugi in tretjo nekje čisto na drugem koncu mesta. Zato je tako lepo, ko lahko vse opravite na enem mestu.

V Baby Centru vas čakajo prikupni vrtčevski nahrbtniki, šolske torbe, copatki, udobna oblačila, obutev, stekleničke, peresnice, barvice in številni drugi vsakodnevni spremljevalci za vrtec in prve šolske dni. Med njimi boste našli priljubljene blagovne znamke, kot so Lässig, Tiger Family, Muris, Snugi, Cool Club, Original Marines, Name IT, Faber Castell, Maped, Done by Deer in številne druge, ki jih starši cenijo zaradi kakovosti, otroci pa zato, ker so preprosto lepe.

Naj izbirajo tudi mali junaki

Včasih odrasli iščemo najbolj praktičen nahrbtnik. Otroci pa iščejo tistega z letalom. Ali mavrico. Ali kužkom. In veste kaj? Prav je tako.

Ko otrok sodeluje pri izbiri, lažje sprejme novi začetek. Tisti nahrbtnik ni več nekaj, kar mora nositi. Je njegov. Copatki niso samo copatki. So tisti, s katerimi bo najhitrejši na hodniku. Nova jopica pa ni samo oblačilo, ampak tista, ki jo bo oblekel na prvi skupni fotografiji z novimi prijatelji, dišala pa bo po domu.

In prav iz takšnih malenkosti nastanejo najlepši spomini.

Za prve korake. In vse tiste, ki sledijo.

Vrtec je kraj prvih prijateljstev. Šola kraj prvih velikih sanj. Starši pa si najbolj od vsega želimo, da bi otroci v oba zakorakali samozavestno, radovedno in z nasmehom. Doma jim lahko pripravimo prijeten začetek s pripravami in pogovorom.

V Baby Centru zato najdete vse za vrtec in prve šolske korake na enem mestu. Da bo vaš seznam opravkov krajši, v družinskem albumu pa še kakšen nasmeh več.

Otrokom je težko razumeti, da ima dan 24 ur, ura 60 minut in minuta 60 sekund. Tukaj je nekaj nasvetov, kako otrokom predstaviti čas, ki je zanje abstrakten pojem, skozi igro.

Čas je nekaj, česar ni mogoče videti, zato je pogled na uro veliko bolj zapleten kot recimo štetje sladkarij. Otroke zmede tudi dejstvo, da tukaj začnemo z ničlo, ne z enico, in da ima ura 60 minut, dan pa 24 ur. Da bi vse skupaj lažje razumeli, se z njimi igrajte preprosto igro. Predstavljajte si določeno dejanje in otroka prosite, naj oceni, koliko časa traja: en dan, eno uro, eno minuto, eno sekundo. Na primer, koliko časa traja zelena luč na semaforju, striženje, nakupovanje, potovanje in podobno.

Kdaj je pravi čas za učenje določanja časa?

Šestletni otrok že do neke mere razvija občutek za čas in številke. Njegove dnevne rutine potekajo približno ob istem času: vstajanje, odhod v vrtec, čas za učenje, čas za telovadbo, igranje na dvorišču, kosilo, odhod domov, dejavnosti po pouku, odhod v park, gledanje risank, večerja, priprava na spanje in odhod v posteljo.

Ta ritem daje otrokom varnost in počasi ustvarja občutek za čas. Vendar pa ima večina otrok z začetkom šole dovolj znanja iz svojega vsakdanjega okolja, zato pridobivanje te veščine postane hitrejše in bolj spontano. Učenje določanja časa, tako kot vsega drugega, se najbolje izvaja skozi igro. Tu je nekaj ustvarjalnih načinov, ki bodo vašemu otroku pomagali razumeti koncept časa in se naučiti določati čas.

Kdaj je čas za spanje?

Vzemite nekaj listov papirja in na vsakega narišite uro: na prvem naj bo narisana ura, ko otrok vstane, na drugem čas za odhod v vrtec, na tretjem čas za kosilo, na četrtem čas za kopanje, na petem čas za spanje. Liste razporedite po steni od leve proti desni. Ko je čas za kopanje, otrokovo pozornost usmerite na ustrezno uro in tako naprej. Otrok si bo tako zapomnil razporeditev kazalcev na narisanih urah in pokazal pravilen čas, ko je čas za spanje.

Kartonska ura

Za izdelavo ure potrebujete le papirnat krožnik, dva kazalci iz kartona in iglo, s katero boste vse skupaj sestavili. Nato otroka prosite, naj majhen kazalec položi na dve, velik pa na dvanajst. Povejte mu, da je zdaj ura dve in ga vprašajte, kaj počne ob tej uri. Ko otrok odgovori, nadaljujte igro s premikanjem kazalcev in postavljanjem ustreznih vprašanj.

Slikanice z urami

Otroci radi berejo slikanice, še posebej tiste z dodatki. Slikanice z urami so odlična stvar za malčke, ki se spoznavajo s časom. Skozi zgodbo prikazujejo dan glavnega junaka, ko nekaj počne.

Naučite otroka, koliko je ura, skozi rutino

Uporabljajte izraze, ki jih vaš otrok lahko razume. Poiščite dejavnost, ki jo vaš otrok pozna, ki je del njegovega vsakdana, nato pa se pogovorite o njenem trajanju. “Koliko časa traja kosilo?”, “Koliko časa traja tvoja najljubša risanka?”, “Koliko časa spimo?” … Vadite na ta način, da bo vaš otrok najprej razumel, ali je nekaj kratkotrajno ali dolgoročno. Z otrokom lahko naredite tudi obsežen urnik dejavnosti in zraven narišete, koliko je ura. To bo zanj zagotovo zabavno, poleg tega pa mu bo pomagalo bolje razumeti čas in se naučiti o uri!

Ne pozabite …

Uporabljajte izraze, ki jih vaš otrok lahko razume. Poiščite dejavnost, ki jo vaš otrok pozna, ki je del njegovega vsakdanjega življenja, nato pa se pogovorite o njenem trajanju.

Kot rečeno, predšolski otrok ne bo poznal dovolj matematičnih pojmov, da bi razumel dejstva, kot so minuta ima 60 sekund, ura ima 60 minut. Namesto tega mu predstavite uro kot igro in ga ne obremenjujte z matematiko. In ne pozabite, da bo do začetka šolanja večina otrok imela dovolj znanja iz vsakdanjega okolja, zato bo pridobivanje te veščine veliko hitrejše in bolj spontano.