V nadaljevanju preberite:

• Še pred rojstvom otroka so stroški za nerojenega otroka več kot 4.000 evrov.
• Največji stroški za otroka nastanejo med 15. in 18. letom.
• Analize niso opravili za leta po dopolnjenem 18. letu, ko veliko otrok še vedno priživljajo starši.

Družina v Italiji po izračunu družbe Moneyfarm porabi za otroka v prvih 18 letih življenja od 112.000 do 212.000 evrov. V povprečju je to približno 162.000 evrov, oziroma več kot 9.000 evrov na leto. Povprečni znesek je za štiri odstotke višji kot leta 2025, v primerjavi z letom 2022 pa se je povečal za več kot 16 odstotkov. Ob tem je treba poudariti, da gre le za prvih 18 let, veliko otrok ostane pri starših še mnogo dlje, sploh če se odločijo za študij. 

Družina mora tako za otroka do njegovega 18. leta nameniti približno 6.000 evrov več kot pred letom dni in več kot 22.000 evrov več kot pred štirimi leti. Stroški rastejo hitreje od pogodbeno določenih plač, ki so se v istem obdobju zvišale za 12 odstotkov, opozarjajo v družbi Moneyfarm.

Izdatki po njihovih navedbah nastanejo že pred otrokovim rojstvom. Samoplačniški pregledi, samoplačniške preiskave, tečaji priprave na porod in nakup začetne opreme za novorojenčka v povprečju stanejo približno 4.100 evrov. Po rojstvu stroški z otrokovo starostjo naraščajo, najdražja pa so leta mladostništva.

Prehrana, izobraževanje, tehnologija, šport …

Največji stroški nastanejo med 15. in 18. letom, ko družina porabi skoraj 50.000 evrov oziroma več kot 12.400 evrov na leto. Med glavnimi izdatki so prehrana, izobraževanje, tehnologija, šport, jezikovni tečaji in žepnina, pa tudi druge potrebe, povezane z večjo samostojnostjo mladostnikov.

K rasti skupnih stroškov ne prispeva samo inflacija. Najizraziteje so se povečali izdatki za naročniške storitve, izobraževanje in tehnologijo. Po navedbah italijanskih medijev, ki povzemajo analizo družbe Moneyfarm, so k višjim stroškom prispevali tudi pripomočki, ki temeljijo na umetni inteligenci in so v raziskavi vključeni v potrošnjo vseh obravnavanih starostnih skupin, ter podražitev elektronskih naprav. Stroški naročniških storitev so se povečali za 32,3 odstotka, stroški tehnologije pa za 25,5 odstotka.

Povprečni letni strošek preživljanja enega otroka predstavlja približno 18 odstotkov neto dohodka para z otroki. Pri enostarševskih družinah delež doseže 27 odstotkov. Če v dvostarševski družini oba starša k skupnemu dohodku prispevata enako, to pomeni, da gre za preživljanje prvega otroka skoraj petina plače vsakega od njiju. Starš, ki otroka vzgaja sam, zanj nameni več kot četrtino svojega dohodka.

Pri drugem otroku je mogoče nekatere predmete ponovno uporabiti ali stroške deliti, večina izdatkov pa nastane za vsakega otroka posebej. Po oceni, navedeni v raziskavi, dodatni strošek drugega otroka znaša od 70 do 80 odstotkov stroška prvega. Seveda je tu pri oblekah in obutvi velika razlika, ali imajo starši otroke istega spola ali ne. 

Visoki stroški so eden od ekonomskih razlogov, zaradi katerih pari odločitev za otroka odlagajo ali se starševstvu odpovedo, še pišejo italijanski mediji. 

Preberite še: Če imate tri otroke, bi morali po novem plačati tolikšno preživnino

V nadaljevanju preberite:
– V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo treba na risanke čakati.
– Med priljubljenimi risankami pri nas so bili Smrkci, He-Man in Gospodarji vesolja ter Profesor Baltazar.

V 80. letih prejšnjega stoletja so otroci risanke gledali ob točno določenem času, brez možnosti gledanja z zamikom ali na zahtevo. Med risankami, ki so prikovale otroke pred ekrane, so zagotovo bile Smrkci, He-Man in Gospodarji vesolja ter Profesor Baltazar.

Smrkci

Smrkce je ustvaril belgijski stripar Peyo. Svetovno slavo so dosegli predvsem po zaslugi animirane serije studia Hanna-Barbera, ki so jo začeli predvajati leta 1981.

V Jugoslaviji so sinhronizirane epizode Smrkcev predvajali od začetka osemdesetih let, risanka pa je hitro postala ena izmed priljubljenih med otroki.

He-Man in Gospodarji vesolja

»Jaz imam moč!« je bil eden od stavkov, ki so ga mali ljubitelji He-Mana ponavljali, ko se pretvarjali, da se tudi sami spremenijo v He-Mana.

Animirana serija He-Man in Gospodarji vesolja se je začela predvajati leta 1983. Spremljala je princa Adama, ki s pomočjo čarobnega meča postane He-Man in se na planetu Eternija bori proti Skeletorju in drugim silam zla.

Profesor Baltazar

Kultna hrvaška animirana serija je nastala že v šestdesetih letih in je bila del odraščanja številnih generacij tudi v osemdesetih.

Profesor Baltazar ni imel supermoči, meča ali oklepa. Imel je genialne ideje in svoj znameniti stroj, s katerim je reševal težave prebivalcev Baltazargrada.

V nadaljevanju preberite:

• Ni zgornje meje dopustnega števila carskih rezov, ki jih ženska lahko varno prestane.
• Sterilizacijo se ob carskem rezu lahko predlaga vsaki nosečnici, ki bo ob carskem rezu stara 35 ali več let in si po tem želi zanesljivo in trajno kontracepcijo.
• Z naraščanjem števila carskih rezov se povečujejo tveganja za zaplete.

Na spletnih forumih je kar nekaj vprašanj žensk, ki jih skrbi tveganje pri večjem številu carskih rezov. Številne mamice pišejo tudi o tem, da naj bi bila zgornja meja carskih rezov določena pri številu tri. Po tej številki pa naj bi materam ginekologi predlagali celo sterilizacijo. Prav zato smo na uradnih spletnih straneh iskali strokovna priporočila o tem, koliko carskih rezov je še dopustnih. Ker teh podatkov nismo našli, smo se za pojasnila obrnili na specialistko ginekologije in porodništva dr. Natašo Tul Mandić. 

“Res je, ne obstaja nobeno uradno priporočilo, niti v Sloveniji niti v svetu, ki bi nosečnicam priporočalo sterilizacijo po določenem številu carskih rezov. Osebno niti nisem še slišala, da tako priporočilo v Sloveniji obstaja, vaš vir je verjetno ustno izročilo žensk, nima pa strokovne podlage,” nam je odgovorila.

V primeru znakov nosečnosti kljub sterilizaciji opravite test

Dodaja, da se sterilizacijo ob carskem rezu lahko predlaga vsaki nosečnici, ki je ob carskem rezu stara 35 ali več let in si po tem želi zanesljivo in trajno kontracepcijo, ker si ne želi več otrok: “Edini pogoj je torej starost ženske in ne število carskih rezov, lahko se jo opravi že ob prvem carskem rezu.”

“Če ženska ni popolnoma prepričana, ali si res ne bo v bodoče zaželela še kakšnega otroka, je bolje da se odloči za eno od reverzibilnih metod kontracepcije, na primer maternični vložek ali kontracepcijske tabletke.  Sterilizacijo priporočamo le, če je v to popolnoma prepričana. Tudi po večjemu številu CR. In zlasti pri mlajših ženskah,” opisuje.

Dodaja, da se je kljub temu že zgodilo, da so se ženske oziroma pari nekaj let po sterilizaciji zaželeli še otrok: “Nekateri celo tako močno, da so se odločili za postopke zunajtelesne oploditve (IVF). Odločitev za sterilizacijo mora biti zato res dobro premišljena.”

“Nosečnost po sterilizaciji je torej teoretično možna po postopku IVF. Zelo reko pa se lahko zgodi, da se po sterilizaciji zgodi tudi spontana zanositev, ker pride do rekanalizacije jajcevodov ali semenovodov v primeru moške sterilizacije. Zato vse, ki so imeli sterilizacijo priporočamo, da v primeru znakov za nosečnost opravijo nosečniški test,” je sklenila.

Kakšno število carskih rezov velja še za dopustno?

“Ni zgornje meje dopustnega števila carskih rezov, ki jih ženska lahko varno prestane, in nobeno strokovno priporočilo, niti svetovno niti slovensko, ne navaja številčne zgornje meje,” je jasna dr. Nataša Tul Mandić.

Pojasnjuje pa, da se z naraščanjem števila carskih rezov povečujejo tveganja za zaplete, tako zunaj nosečnosti, ko se lahko pogosteje pojavljajo izvenciklične krvavitve, težave pri zanositvi, kot v nosečnosti in ob porodu ali ponovnem carskem rezu.

Možnost za zaplete se po njenih besedah povečuje z naraščanjem števila carskih rezov: “Ti zapleti so predvsem vezani na posteljico – s številom CR se poveča tveganje za predležečo ali preveč vraščeno posteljico (placenta previa ali placenta akreta), ker zelo poveča tveganja za krvavitve že v času nosečnosti, predvsem pa za obsežne krvavitve ob ponovnem carskem rezu. Zaradi obsežnih krvavitev se lahko zgodi, da je potrebno nosečnost dokončati predčasno, ko morda otrok še ni zrel, lahko pa se zgodi, da je krvavitev tako obsežna, da je potrebno ob CR celo odstraniti maternico (narediti histerektomijo), pogosteje so potrebne transfuzije krvi.”

Večje kot je število carskih rezov, več je po njenih navedbah tudi zarastlin v trebuhu in možnosti za poškodbe sečnega mehurja ali črevesja ob carskem rezu, narašča pa tudi možnost za raztrganje maternice ob popadkih.

“Na srečno so vsi ti zapleti relativno redki, tako da je tudi večje število carskih rezov možno, če si ženska želi več otrok. Je pa pred ponovno zanositvijo treba oceniti zdravstveno stanje ženske in zlasti maternice ter žensko oziroma par seznaniti s tveganji za zaplete. Končna odločitev je vedno na strani ženske,” še pravi.

V kakšnem stanju je maternica?

“Za oceno tveganj za nosečnosti po carskem rezu, zlasti večjem številu carskih rezov, je izjemno pomembno, da porodničar pove, kakšno je bilo stanje maternice ob zadnjem opravljenem carskem rezu. Če je bila maternica v dobrem stanju in po carskem rezu ni prišlo do večjih zapletov, ki bi zahtevali revizijo operacije ali do močnejših vnetij, so možnosti za uspešno naslednjo nosečnost in ponovni nezapleten carski res dobre, seveda pa vseeno velja, da tveganja za zaplete naraščajo z naraščajočim številom carskih rezov,” pojasnjuje dr. Nataša Tul Mandić.

Dopustno število carskih rezov se po njenih besedah torej ocenjuje zelo individualno, “za vsako žensko posebej, že ob carskem rezu, pa tudi pred načrtovano naslednjo nosečnostjo po večjem številu carskih rezov”.

Zato je po njenih navedbah izjemno pomembno, da se preudarno odločimo že za prvi carski rez in vse naslednje. Če je ženska imela en nezapleten carski rez in poteka naslednja nosečnost brez zapletov, “je zelo smiselno, da ocenimo možnosti za vaginalen porod. Tudi po dveh carskih rezih je po literaturi in po izkušnjah nekaterih slovenskih porodničarjev še možen vaginalen porod, a se v večini porodnišnic po dopolnjenem 38. tednu nosečnosti odločijo za načrtovani carski rez.”

Zakaj v Sloveniji nimamo možnosti izbire carskega reza?

Porod po naravni poti je za večino žensk in novorojenčkov bolj varen od poroda s carskim rezom. Kot pojasnjuje dr. Tul Mandić, je pri vaginalnem porodu manjše tveganje za različne zaplete: “Kljub temu velja, da je tudi carski rez zelo varna operacija, a je vedno izhod v sili, ko ocenimo, da je porod s carskim rezom boljši za porodnico ali otroka. Z naraščanjem števila carskih rezov pri posamezni ženski narašča tudi tveganje za različne zaplete, kot sem že omenila.”

Naša sogovornica še dodaja, da je že ob prvem carskem rezu ženska soočena z večjim tveganjem za zaplete med samo operacijo, kot so zapleti pri anesteziji, ki so bistveno redkejši ob spinalni anesteziji kot ob splošni, večje izgube krvi, poškodbe trebušnih organov, ter po operaciji, kjer je lahko več zapletov pri celjenju ran in več okužb ran, večja potreba po analgetikih zaradi bolj bolečega celjenja ran, več trombotičnih zapletov, daljše okrevanje kot po vaginalnem porodu. Zapletom se po njenih izkušnjah uspešno izogibajo z ustrezno pripravo pacientke, zaščite in ustreznimi tehnikami, “a so kljub temu pogostejši kot po vaginalnem porodu, zato velja, da se za CR odločimo preudarno in na podlagi strokovne presoje, vedno pa seveda po pogovoru z žensko.”

“Če ženska izrazi željo po carskem rezu brez medicinske indikacije, se z njo natančno pogovorimo, zakaj si želi carski rez in jo seznanimo s prednostmi vaginalnega poroda. Če se izkaže, da ima zelo velik strah pred porodom, lahko že pred nosečnostjo ali v nosečnosti z ustrezno psihološko obravnavo ta strah tako omilimo, da rodi po naravni poti. Pri tem imam osebno zelo dobre izkušnje z medicinsko hipnozo. Če pa tudi s pomočjo psihologov ali hipnoze ne uspemo razrešiti strahov, je možen tudi carski rez zaradi psihološke indikacije, sicer pa mora biti vedno trdna medicinska indikacija,” opisuje dr. Tul Mandić.

Za carski rez se torej zdravniki v Sloveniji odločijo, kadar ocenijo, da je takšen način poroda zaradi zdravstvenih razlogov varnejši za mater, otroka ali oba. “Imamo strokovne indikacije za carski rez zaradi pojava zapletov med porodom, kot so nenapredovanje poroda, sum na distres ploda, obsežna krvavitev in tako naprej, indikacije s strani posteljice, kot so odluščena, predležeča ali vraščena posteljica, s strani ploda, ko gre denimo za hud zastoj v rasti ploda, nepravilne lege in vstave plodov, redke razvojne nepravilnosti, večplodne nosečnosti …, zaradi bolezni matere, na primer za hude prirojene srčne bolezni, predhodne obsežne operacije na maternici in podobno. Indikacije se včasih tudi seštevajo,” našteva dr. Tul Mandić..

“Če ni medicinske indikacije, se želimo izogniti carskemu rezu”

“Carski rez je najpogosteje opravljena operacija na svetu, pri nas na takšen način rodi okoli 22 odstotkov žensk. Je varna operacija, a število in teža zapletov naraščata s številom carskih rezov, zato se porodničarji in babice želimo izogniti carskemu rezu, kjer ni medicinske indikacije,” pravi dr. Tul Mandić.

“Po prvem carskem rezu je velika možnost za vaginalen porod, če se indikacija za carski rez ne ponovi, zato zelo spodbujamo vaginalen porod po carskem rezu,” dodaja.

Vpliv časa, ki ga majhni otroci preživijo pred zasloni, je še vedno predmet številnih razprav med starši in strokovnjaki. Raziskava, objavljena leta 2023 v reviji JAMA Pediatrics, je pokazala povezavo med več časa pred zasloni v zgodnjem otroštvu ter večjim tveganjem za zaostanke pri komunikaciji in reševanju problemov pri otrocih. Rezultati so pokazali povezavo med večjo izpostavljenostjo televiziji in DVD-jem pri enem in dveh letih ter nižjimi razvojnimi dosežki pri dveh oziroma treh letih. Gre za opazovalne podatke, pri katerih lahko na rezultate vplivajo tudi drugi dejavniki.

Varuška opazila razliko med otroki

Zoe Young, vzgojiteljica in varuška iz Austina v ameriški zvezni državi Teksas, je delala kot vzgojiteljica v vrtcu in kot varuška. Pri svojem delu se veliko ukvarja z zgodnjim otroštvom razvojem možganov dojenčkov in malčkov ter vzgojnimi pristopi.

Za Newsweek je povedala, da številni starši zaslone uporabljajo kot način, da zamotijo otroke v zahtevnih situacijah. “Veliko staršev uporablja zaslone kot dudo, da zamotijo otroke, ko potrebujejo premor ali, odkrito povedano, ko se jim ne ljubi ukvarjati z njimi,” je dejala Young. Njene besede so sicer njeno osebno mnenje in izkušnja, ne znanstveni dokaz o ravnanju staršev.

Novejša raziskava, objavljena leta 2026 v reviji Computers in Human Behavior, je proučevala 587 parov staršev in otrok, starih med 2,5 in 7,5 leta. Raziskovalci so ugotovili, da starši digitalne medije pogosto uporabljajo za pomirjanje otrok oziroma uravnavanje njihovih čustev. Večja začetna uporaba medijev v ta namen je bila povezana z večjo anksioznostjo staršev, nižjo stopnjo izobrazbe ter problematično uporabo medijev pri starših in otrocih. Raziskava je pokazala tudi, da je zgodnja in vztrajna uporaba medijev za uravnavanje čustev povezana s poznejšo problematično uporabo medijev.

Otroka nista nikoli gledala televizije ali uporabljala tablice

Young je imela priložnost izkusiti, kako je videti življenje brez zaslonov, ko je pazila na dveletnika in štiriletnika, ki po njenih besedah nimata “prav nič časa pred zasloni”. “Nikoli nista gledala filma. Nikoli nista videla iPada. Ne smeta niti gledati fotografij na telefonu,” je povedala. Starša imata v spalnici projektor, saj doma nimajo televizije.

Po besedah varuške otroka veliko časa preživita ob branju in igri. Young ju je opisala kot “intelektualno najbolj napredna otroka“, kar jih je spoznala v šestih letih dela z otroki. Povedala je, da dveletnik že govori v celih stavkih, štiriletnik pa sam izdeluje biome in svoje živalske igrače razvršča glede na “časovno obdobje in podnebje”.

Young meni, da je eden od razlogov za njun bogat besedni zaklad tudi dejstvo, da se morata brez zaslonov veliko pogovarjati z odraslimi.

“Ko zasloni niso na voljo, se težje zamotijo”

Varuška pravi, da je razlika med otrokoma in nekaterimi drugimi malčki, ki jih je srečala pri svojem delu, zelo očitna. “Malčki, ki uporabljajo zaslone, so pogosto nemirni oziroma nezadovoljni, ko zasloni niso na voljo,” je dejala. Po njenem opažanju se težje zamotijo z igračami, ustvarjanjem, naravo in lastno domišljijo. Ko nimajo takojšnje nagrade, ki jo ponujajo YouTube, igre in pretočne platforme, so lahko po njenih besedah zelo razočarani in jezni.

Young skrbi, da bi lahko takšna odvisnost od takojšnje zadovoljitve vplivala tudi na otroke v šoli. “Ko slišijo ‘ne’ ali ‘ne še’, se njihov živčni sistem odzove, ker niso vajeni, da ne dobijo takoj tega, kar želijo,” je povedala. “Če nečesa ne razumejo takoj, se miselno in čustveno zaprejo, zato se na učenje odzovejo negativno.“

Kaj pravijo raziskave o zaslonih?

Znanstvena slika je nekoliko bolj zapletena od preprostega vprašanja, ali so zasloni za otroke “dobri” ali “slabi”. Meta-analiza 42 raziskav je pokazala, da je bila večja količina časa pred zasloni povezana z nekoliko slabšimi jezikovnimi sposobnostmi otrok, medtem ko sta bila kakovostna vsebina in skupno gledanje z odraslimi povezana z boljšimi jezikovnimi dosežki.

Tudi novejši pregled raziskav v JAMA Pediatrics poudarja, da pri majhnih otrocih ni pomembna samo količina časa pred zaslonom, temveč tudi vrsta vsebine, način uporabe, prisotnost staršev in namen uporabe. Skupna uporaba zaslonov z otrokom je bila povezana z boljšimi kognitivnimi izidi.

Obenem poudarjajo, da lahko več časa pred zasloni pomeni manj priložnosti za pogovor med otrokom in odraslim. Za otroke, mlajše od 18 mesecev, priporočajo izogibanje zaslonom, za otroke od 2 do 5 let pa omejitev časa pred zaslonom na približno eno uro dnevno.

Varuška po izkušnji še bolj prepričana

Young pravi, da je izkušnja z družino, ki vzgaja otroka brez zaslonov, utrdila njeno dolgoletno prepričanje. “Otrokom nikoli, res nikoli ne bi smeli pustiti pred zasloni,” je dejala.

Njeno mnenje pa je treba razumeti kot osebno izkušnjo, ne kot znanstveni sklep. Raziskave kažejo povezave med uporabo zaslonov in različnimi razvojnimi izidi, vendar hkrati opozarjajo, da na razvoj otrok vpliva več dejavnikov in da je pomemben tudi način uporabe digitalnih medijev.

Izkušnja te varuške tako odpira predvsem vprašanje, kaj otroci počnejo namesto časa pred zasloni, ali berejo, se igrajo, raziskujejo okolico in se pogovarjajo z odraslimi ter drugimi otroki.

V nadaljevanju preberite:
– Namemaxxing je ustvarjanje imen z združevanjem dveh imen ali delov imen.
– Bodočim staršem ponuja skoraj neomejeno možnosti.
– Spletna stran Nameberry namemaxxing uvršča med trende, ki bodo pogosti v 2027.

Če iščete ime za dojenčka, ki bo drugačno od najbolj priljubljenih imen, bi vam lahko bil zanimiv prav namemaxxing. Gre za način ustvarjanja imen, pri katerem starši izberejo dve imeni, ki sta jim všeč ali imata zanje poseben pomen, nato pa njune dele združijo v novo ime.

V zadnjih letih se pri izbiri imen za dojenčke nenehno pojavljajo novi trendi. Spletna stran Nameberry je namemaxxing uvrstila med trende, za katere napoveduje, da jih bomo leta 2027 vse pogosteje srečali.

Kaj je namemaxxing?

Sophie Kihm, glavna urednica Nameberryja je za revijo Parents pojasnila, da je bila v zadnjih letih vse bolj prisotna ideja “optimiziranja” različnih področij življenja, zdaj pa se je tak način razmišljanja preselil tudi na področje izbire otroških imen. “Namemaxxing pomeni ustvariti najboljše možno ime,” pravi Kihm.

Vendar pa med tem trendom in preprostim izmišljanjem novih imen obstaja razlika. Pri namemaxxingu starši izhajajo iz resničnih, tradicionalnih imen, katerih dele nato združijo v novo ime. Še vedno je mogoče prepoznati, iz katerih imen novo ime izhaja.

Sama ideja združevanja imen ni nova. Kihm poudarja, da je takšna praksa že dolgo prisotna v nekaterih kulturah, med drugim v latinskoameriških in filipinskih družinah. Po podatkih Nameberryja pa se zdaj takšna imena pojavljajo pri vse širšem krogu staršev.

Zakaj starši združujejo dve imeni?

Eden od razlogov, zakaj bi starši na tak način izbrali ime, je želja po unikatnem imeni. Poleg tega ta trend staršem ponuja tudi veliko možnosti za osebni pomen.

Če želijo starši otroka poimenovati po družinskih članih, lahko združijo dve njim pomembni imeni in se tako poklonijo dvema osebama. Namemaxxing predstavlja rešitev tudi v primerih, ko sta staršem všeč dve različni imeni in se nikakor ne morejo odločiti, katerega bi izbrali.

“Všeč so mi neskončne možnosti personalizacije, ki jih ponuja namemaxxing. Združite lahko dve najljubši imeni s svojega seznama, imeni dveh ljubljenih oseb ali kar koli drugega, kar vam nekaj pomeni,” pojasnjuje Kihm.

Rezultat je lahko edinstven

Še ena stvar, ki bi lahko pritegnila starše, je kombinacija nečesa znanega in nečesa povsem novega. Novo ime ima korenine v imenih, ki že obstajajo, končni rezultat pa je lahko povsem edinstven.

V nadaljevanju preberite:

• Deček je ostal sam v stanovanju, balkonska vrata so bila odprta.
• Na območju Verone je istega dne z balkona padel tudi malček star komaj dve leti.
• Strokovnjaki svetujejo namestitev varoval na okna in vrata.

Petletni deček je splezal na balkonsko ograjo, domnevno zato, da bi pobral igračo, ki je pristala na dvorišču, nato pa z višine desetih metrov padel v globino. Deček, ki bi čez nekaj dni dopolnil šest let, je po padcu z balkona stanovanja v tretjem nadstropju v manjšem kraju v okolici Rima v kritičnem stanju v bolnišnici.

Nesreča se je zgodila v sredo popoldan v Montelanicu, v manjšem kraju v okolici Rima. Skupina mladih, ki je bila v bližini na ulici, je opazila dečka, ki se je držal balkonske ograje. Začeli so vpiti in stekli proti stavbi, vendar so bili prepozni. Deček je pred njihovimi očmi padel v globino.

Odpeljali so ga v bližnjo ambulanto za nujno medicinsko pomoč, od tam pa so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Rimu. Njegovo stanje je stabilno, a naj bi bilo njegovo življenje še vedno ogroženo.

Oče je šel po opravkih, otrok je spal doma

Na kraj dogodka so po poročanju italijanskih medijev prišli karabinjerji, ki so opravili ogled in začeli preiskavo. Po doslej zbranih podatkih je bil deček v času nesreče sam doma. Njegov oče je s starejšo hčerko odšel po opravkih, dečka pa pustil v stanovanju, ker je spal. Po navedbah preiskovalcev naj ne bi opazil, da so balkonska vrata ostala odprta.

Ko se je deček zbudil, je domnevno splezal na balkonsko ograjo, ker je hotel priti na dvorišče po igračo. Karabinjerji so jo pozneje našli na asfaltu pod balkonom. Deček naj bi se nekaj časa držal ograje, nato pa izgubil oprijem in padel.

Oče je bil po dogodku v šoku. Policija ga je kazensko ovadila zaradi opustitve skrbi za mladoletnika in povzročitve telesnih poškodb. Družina se je iz Kolumbije v kraj preselila pred kratkim, začeli pa so tudi postopek za pridobitev dovoljenja za prebivanje.

V tem tednu sta se v Italiji pripetili še dve podobni nesreči. V Grezzani na območju Verone je dveletni deček v bolnišnici v kritičnem stanju, ker je padel z balkona v drugem nadstropju. Okoliščine nesreče še preiskujejo, otrok pa se zdravi na oddelku za intenzivno terapijo.

Precej bolje jo je odnesla dveletna deklica, ki je v torek zvečer padla s terase v Ponticinu v pokrajini Arezzo. Po večurnem opazovanju v bolnišnici so jo odpustili v domačo oskrbo.

Naj se ne odprejo za več kot deset centimetrov

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da so med najučinkovitejšimi ukrepi za preprečevanje padcev otrok skozi okna varovala na oknih in balkonskih vratih, ki preprečujejo, da bi se ta odprla za več kot deset centimetrov. Kljub temu takšnih varoval po njihovih podatkih v Sloveniji ne uporablja kar 62 odstotkov staršev triletnikov. Med dejavniki tveganja za padce z oken in balkonov izpostavljajo odsotnost varoval na oknih, nizke parapete in neustrezno konstrukcijo balkonov.

“Varovala omogočajo, da se okna in balkonska vrata lahko odprejo samo za osem do deset centimetrov, zaradi česar otrok ne more potisniti glave/telesa skoznje in pasti skozi okno. Zagotavljajo varnost otrok do 4. leta starosti,” pojasnjujejo na NIJZ. Dodajajo, da kljub varovalom, okna in balkonska vrata po uporabi čim prej zapremo.

Opozarjajo tudi na to, da lahko otroci plezajo še veliko preden znajo hoditi: “Otrok se z lahkoto vzpne na stol ali drug del pohištva, dostopa do okenske police ali kljuke balkonskih vrat in pade skozi okno ali preko balkonske ograje. Zato prestavimo stole in ostalo pohištvo stran od oken, balkonskih vrat in balkonskih ograj.”

Najpomembneje pa je, da otroka na terasi in balkonu vedno nadzorujemo: “Otroka med bivanjem na terasi ali balkonu nikoli ne pustimo samega in ga ves čas skrbno nadzorujemo. Balkonske ograje morajo imeti navpične letvice, razmik med njimi pa naj bo tak, da majhen otrok ne more potisniti glave/telesa skoznje. Ograje je treba pregledovati in razrahljane letvice takoj popraviti.”

Preberite še: Strokovnjak: Tako ne smete puliti mlečnih zob

Otrokom začnejo mlečni zobje izpadati okoli šestega leta starosti, najprej se začnejo majati spodnji sekalci. Predvsem prvo majanje zobka je lahko stresno tako za otroka kot starša, ki ga skrbi od tega, da bo otrok pogoltnil zobek, do tega, da mu zaradi neukrepanja ne bodo izraščali stalni zobje. Med starši so se tudi na socialnih omrežjih razširile na prvi pogled smečne metode pulnjenja mlečnih zobkov, od metode z vrati, do uporabe nerf pušk, kar lahko privede do poškodb. 

“Ponavadi mlečni zobek izpade sam, oziroma se tako zelo omaje, da “odpade” pri jedi čvrste hrane, kot so na primer jabolka, skorja kruha in podobno,” je povedal Peter Jakovac, dr. dent. med., iz Dentalnega Studia Jakovac. To se po njegovih besdah zgodi, zaradi spodaj izraščajočega stalnega zobka. “Če stalni zob izrašča v pravilni smeri, skoraj popolnoma raztopi oziorma resorbira koreninico mlečnega zobka, katerega potem nadomesti,” je še pojasnil.  

Takšen zelo majav zobek lahko po njegovih navedbah otroku pomagamo izpuliti tudi doma, predvsem sekalčke: “Z gazico ali pa papirnato brisačko ga primemo in zavrtimo.”

Pozor, če je ob mlečnem zobku vršek

“Če pa opazimo ob mlečnem zobku izraščati vršek oziroma konico stalnega zobka, pa to lahko pomeni, da stalni zob ne izrašča v pravilni smeri in korenine mlečnega ne raztopi v takšni meri, da bi mlečni lahko izpadel brez pomoči zobozdravnika,” opozarja Jakovac.

Dodaja, da je v takem primeru potreben pregled pri zobozdravniku. Ta bo ocenil, ali se lahko še malo počaka, ali pa je potrebno mlečni zobek v lokalni anesteziji izpuliti, da se zagotovi mesto za izrast stalnega zobka.

Po starošolsko: Privezati na kljuko?

Jakovac svetuje staršem, naj ne poskušajo otroku izpuliti zobka že ob prvem znaku majavosti in še to z vezanjem sukanca na kljuko vrat ali nerf pištolo. “S tem lahko poškodujemo dlesen ali pa celo kakšno drugo mehko tkivo v bližini,” opozarja.

Če se mlečni zob ne začne majati sam od sebe pri določeni starosti, potem je potreben pregled pri zobozdravniku, ki lahko oceni, ali na tistem mestu sploh obstaja zasnova stalnega zoba: “Lahko pa gre samo za pozno izrast, menjavo, ki lahko od povprečnih vrednosti odstopa tudi do enega ali celo dveh let.”

Preberite še: S tem je treba začeti, preden otroci pridobijo slabe navade

“Letošnji koncert je ponovno pokazal, da ima Slovenija resnično zlato srce in da lahko s skupnimi močmi otrokom, ki se vsak dan soočajo z izjemno težkimi življenjskimi preizkušnjami, podarimo nekaj najpomembnejšega, to je občutek, da niso sami,” so navedli organizatorji.

Občinstvo v polni dvorani so zabavali številni glasbeniki, med drugim Nika Zorjan, Il Divji, Ansambel Roka Žlindre, Prifarski muzikanti ter zasedba SoulGreg Artist in BigLights Band. Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in zbor osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja sta zapela pod uradnim sloganom Otroci za male borce.

Predstavniki društva so bolnim otrokom podelili tudi priznanja za hrabrost in izjemno vztrajnost. Častno pokroviteljstvo nad dogodkom sta letos prevzela kolesar Tadej Pogačar in slovenska košarkarska reprezentanca fantov do 18 let.

Dobrodelni sklad je do danes razdelil več kot 2,7 milijona evrov pomoči za plačilo terapij in vsakodnevne oskrbe, so v sporočilu za javnost še dodali organizatorji.

Štiridesetletna pevka Lady Gaga in njen dve leti starejši partner Michael Polansky sta se razveselila prvega otroka. O tem je poročala ameriška spletna stran Page Six, ki je objavila tudi prve fotografije družine.

Par je skupaj od leta 2019, zaroko pa sta javno potrdila aprila 2024. V zadnjih mesecih, po aprilskem zaključku velike svetovne turneje, sta se v javnosti pojavljala le redko, kar je sprožilo številna ugibanja o njunem razmerju.

Skrivnost je bila naposled razkrita med skupnim družinskim sprehodom v Severni Kaliforniji, kjer so par opazili z novorojenčkom.

Imela je veliko željo po družini

Pevka je v preteklosti večkrat izrazila željo po družini. V intervjuju s Stephenom Colbertom je povedala, da materinstvo predstavlja njeno naslednjo pomembno življenjsko vlogo. Odprto je govorila tudi o tem, da želi svojim otrokom omogočiti popolno svobodo pri iskanju lastne identitete, brez pritiska, ki ga prinaša slaven priimek.

Novopečena starša za zdaj nista razkrila otrokovega imena, spola ali točnega datuma rojstva.

Preberite še: Lepo ime za punčke, ki ga nosi le 118 prebivalk Slovenije.

Ime Gala je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v Sloveniji zelo redko, saj je med vsemi imeni na 1.367. mestu. Med ženskimi imeni zaseda komaj 686. mesto.

V Sloveniji živi le 118 prebivalk z imenom Gala, prvič se je po dosopnih podatkih pojavilo med letoma 1941 in 1950. Koliko Gal se je rodilo v tem obdobju, žal ne moremo vedeti, saj so na Sursu podatek oznažili s črko “z”, kar pomeni,da je podatek zaupen in jih je bilo manj kot pet. 

Največ Gal se je rodilo po letu 2001. Med letoma 2001 in 2010, smo v Sloveniji dobili 37 Gal, desetletje kasneje 39, v zadnjih štirih letih, ko so še dostopni podatki – od 2021 in 2025 – pa se je rodilo 21 novorojenk s tem imenom. Ime je najbolj priljubljeno v osrednji Sloveniji, kjer zaseda 522. mesto, na Koroškem ni niti ene Gale. 

Različni pomeni: Kateri je najljubši vam?

Ime Gala je lahko ženska različica imena Gal, ki izhaja iz latinskega imena Gallus z nekdanjim pomenom ‘Galec’. Gala bi v tem kontekstu lahko pomenila Galko. 

Ime Gala je lahko ena od različic imena Galina, ki ima grške korenine in pomeni “mir” ter “umirjenost.”

V slovenščini ja beseda “gala” pridevnik, ki pomeni “slavnosten, svečan”.

Preberite še: Kdaj bomo jeseni premaknili uro?