Žalostna ugotovitev o otrocih premožnih staršev v Sloveniji
Ugotovili pomanjkanje zgodnje obravnave in pravočasnega prepoznavanja težav, zlasti pri predšolskih otrocih.
Sistem pomoči in podpore na področju obravnave otrok in mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi motnjami ne deluje dobro, so ugotovili na Inštitutu RS za socialno varstvo. V raziskavi so izpostavili številne pomanjkljivosti sistema, tudi pomanjkanje ustreznega kadra, šibke preventivne programe ter neenake možnosti otrok in mladostnikov do pomoči.
Inštitut je v raziskavi, ki jo je naročilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ugotovil pomanjkanje zgodnje obravnave in pravočasnega prepoznavanja težav, zlasti pri predšolskih otrocih.
Izpostavili so pomanjkanje preventivnih psihosocialnih in drugih podpornih programov, ki so po oceni raziskovalcev izredno pomembni za uspešen sistem. Gre denimo za programe in storitve, prek katerih posamezniki krepijo socialne veščine in duševno zdravje.
Sistem ne deluje dobro
Zaradi šibke preventivne so tudi dolge čakalne vrste, ki med drugim kažejo na to, da sistem ne deluje dobro, so opozorili. Hkrati primanjkuje strokovnjakov, kot so pedopsihiatri in klinični psihologi.
Vsi otroci in mladostniki nimajo enakih možnosti dostopa do pomoči, so izpostavili. Vrsta različnih pomoči prepogosto ostaja centralizirana v večjih mestih, še zlasti v Ljubljani.
Poleg tega je sistem institucionalizacije otrok in mladostnikov nepravičen. Kot so zapisali, so pri tem “družine z nižjimi dohodki precej bolj ranljive, saj so v strokovnih centrih v večji meri nastanjeni otroci in mladostniki iz manj premožnih družin”.
Sogovorniki so poudarili, da si premožni starši lažje privoščijo samoplačniške obravnave in se tako izognejo dolgim čakalnim vrstam. Poleg tega pa “naj bi strokovni delavci centrov za socialno delo zelo poredko vstopali v družine, kjer sta denimo starša zaposlena na uglednih delovnih mestih”. Tako veljajo otroci premožnih staršev celo za spregledano skupino otrok.
Primanjkuje tudi specializiranih programov
Ugotovili so tudi pomanjkanje intenzivnih in individualnih obravnav otrok in mladostnikov ter programov, namenjenih staršem.
Primanjkuje tudi specializiranih programov, denimo programov za mladostnike ob ločitvi staršev, po odpustu iz psihiatrične bolnišnice ali zavoda ter kompleksnih težavah, kot so samomorilnost in nasilje v družini.
Menijo tudi, da se različni sektorji, pristojni za obravnavo teh otrok in mladostnikov, premalo povezujejo. To so med drugim zdravstvo, sociala, družina, šolstvo, pravosodje in nevladne organizacije.
Preberite še: Iz petnajstih vrtcev prihajajo zaskrbljujoči podatki
Opozorili so tudi na pomanjkanje podatkov in raziskav na tem področju.
Med skupinami, ki jim je treba posvetiti največ pozornosti, so mladostniki z izkušnjo brezdomstva, otroci in mladostniki s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter tisti, ki bi potrebovali namestitev v rejniški družini, nimajo stika z matično družino in imajo majhno oziroma neobstoječo socialno mrežo.
Ministrstvo je na spletni strani ob rezultatih raziskave zapisalo, da bo treba problematiko raziskave urejati sistemsko, za kar si tudi prizadevajo. Raziskavo so sicer naročili za Svet RS za otroke in družino, ki je stalno posvetovalno telo vlade.
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako dobro sistem naslavlja potrebe nasilnih otrok in mladostnikov oziroma tistih, ki so žrtev nasilja ali zanemarjenja v družini.
Inštitut je raziskavo izvajal v dveh fazah v letu 2024 prek kvantitativnih in kvalitativne metod. Med drugim je izvedel anketo med zaposlenimi na centrih za socialno delo, centrih za usposabljanje, delo in varstvo ter strokovnih centrih, pa tudi med otroki in starši. S strokovnjaki z različnih področij, ki obravnavajo otroke in mladostnike, so izvedli tudi fokusne skupine.
