Pred septembrskim dogodkom za sveže in bodoče starše Hura! NOSEČKA smo govorili z eno od predavateljic na dogodku, s specialistko za gibalni razvoj dojenčkov Ino Orsag.

Svežim in bodočim staršem svetuje, naj ne bodo obremenjeni z mislijo, da morajo vedno biti popolni: “In naj raje kot razne forume, sprašujejo primerne strokovnjake, če niso prepričani na primer o samem rokovanju z dojenčkom.”

Katere napake pri rokovanju z dojenčkom starši najpogosteje delajo? 

Najpogostejše napake so pri postavljanju dojenčka v položaje, ki jih še ne zmore. Na primer, če damo dojenčka prehitro v sedeči položaj ali ga prehitro vodimo za rokice. Ali na primer odlaganje in dvigovanje iz hrbta, namesto preko boka in podobno.

Kakšne so lahko posledice napačnega rokovanja z dojenčkom?

Gre predvsem za napačne vzorce gibanja, ki jih telo potem skompenzira na drugačen način. Na primer če dojenčka dvignemo iz hrbta navzgor ali odložimo s hrbtom na površino, se dojenčkova glava pogosto zvrne nazaj, hrbet pa se pretirano upogne in pojavi se asimetrija, ekstenzija in podobno.

To lahko vpliva kasneje na nepravilen vzorec kobacanja, sedenja in tako dalje, kar se potem kasneje kaže kot težave s koleni, bolečinami v križu, nepravilno zvračanje stopala navzven in podobno.

Zakaj je tresenje dojenčka tako nevarno?

Dojenčki imajo mehke možgane in njihove krvne žile so krhke, ki se zlahka poškodujejo in krvavijo, če dojenčka tresemo. 

Kako naj dojenček spi? Na boku, hrbtu, trebuhu?

Priporočila so, da dojenček spi na boku oziroma najbolj varen položaj za preprečevanje nenadne smrti v zibki je spanje na hrbtu.

Kaj pa posteljica, kaj je v njej varno in česa v njej ne sme biti? 

Najbolj varno je manj je več. To je primerno ležišče, napeta rjuha z elastiko, ki se prilega ležišču, odeja ali spalna vreča.

Ino Orsag boste v družbi ostalih predavateljev, diplomirane babice Maje Koprivnikar, dr. med. Tine Bobčina, zdravstvenega reševalca Nejca Ptrinčiča in ostalih spoznali na dogodku za starše, ki bo bo v petek, 18. septembra 2026, med 15.30 in 20.00 v Four Points by Sheraton Ljubljana Mons.

Hura! NOSEČKA ni zasnovan le kot predavateljski dogodek. Udeleženci se lahko prijavijo tudi na brezplačno individualno naSvetovanje v trgovinah Baby Center, kjer jim svetovalci pomagajo pri izbiri opreme, ki jo za prihod dojenčka dejansko potrebujejo.Vsakega udeleženca ob obisku čaka darilo v vrednosti 50 evrov, knjižica Hura! NOSEČKA s kuponi in ugodnostmi ter ekskluzivni kupon za 20 % popust za nakup. Early bird vstopnica je do 5. septembra na voljo za 19,90 evra, nato je redna cena 29,90 evra.

Več informacij, celoten program in prijava:
Baby Center – Hura! NOSEČKA

Nakup vstopnic:
https://www.entrio.si/event/hura-nosecka-dogodek-za-nosecnice-in-bodoce-starse-33916

Preberite še: 6 nenavadnih stvari, ki jih dojenček počne v trebuhu

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je med najpogostejšimi vzroki za hospitalizacijo majhnih otrok, saj lahko povzroči težko vnetje dihalnih poti. Nacionalna koordinatorica cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je pojasnila, da je RSV najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok. Za preprečevanje okužb in pred težkim potekom bolezni majhnih otrok je na voljo cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti. “Na ta način lahko zaščitijo svojega otroka v prvih šestih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv,” je pojasnila Grgič Vitek.

Brezplačno cepljenje proti RSV je za nosečnice v Sloveniji na voljo od septembra 2024. Lani so cepili 1000 nosečnic, do letošnjega septembra pa približno 2200 nosečnic, kar je 20 odstotkov vseh nosečnic, je navedla Grgič Vitek. Zaenkrat je potreben en odmerek.

• Tri bolezni: Nosečnice naj se cepijo, da zaščitijo novorojenčka

Nosečnicam poleg tega priporočajo tudi cepljenje proti gripi in oslovskemu kašlju. Za ta cepiva lahko po besedah ginekologa in porodničarja Mihe Lučovnika mirno trdijo, da so varna in učinkovita tako za nosečnico kot za otroka. Cepivo proti RSV ne vsebuje živih mikroorganizmov, tako da ne more povzročiti okužbe ali poškodbe pri plodu. Protitelesa se nato preko posteljice prenesejo na otroka, prenašajo pa se tudi na materino mleko, zato dojenje nudi še dodatno zaščito, je pojasnil.

Bolezen lahko pusti dolgoročne posledice

Z RSV se do drugega leta okužijo praktično vsi otroci. Pri večini okužba poteka v blagi obliki, kot prehlad, je navedla pediatrinja Marina Praprotnik. Med 10 in 50 odstotki otrok, ki so okuženi, pa zboli za težko obliko, bronhiolitisom, ki povzroči težko dihanje in piskanje v prsih.

Dva do tri odstotke teh otrok potrebuje tudi bolnišnično zdravljenje, ki jim lahko nudijo le podporno simptomatsko zdravljenje. Od tega približno 10 do 15 odstotkov otrok potrebuje umetno predihavanje z respiratorjem, kar je po besedah Praprotnik izredno težko stanje. “K sreči je smrtnost zaradi bronhiolitisa v zahodnih državah zelo redka, lahko pa pri otrocih povzroči dolgoročne posledice, večkrat imajo potem astmo in dolgotrajno piskanje,” je dejala.

Preventivni ukrepi so pomembni

Pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič pa je poleg cepljenja izpostavila še pomembnost preventivnih ukrepov preprečevanja okužbe, saj majhne dojenčke poleg RSV ogrožajo tudi drugi virusi. Starše majhnih otrok je tako pozvala k skrbi za higieno, umivanju rok in gibanju na svežem zraku. “Ne pustite, da bi bolni ljudje pestovali vašega otroka ali pa da bi prihajali na obisk,” je dejala. Svetovala je tudi, da starši morebitnega starejšega sorejenca v prvih mesecih po rojstvu novorojenčka izvzamejo iz vrtca.

Majhni otroci pri okužbi praviloma nehajo jesti, težko dihajo, piska jim v pljučih in hropejo. V teh primerih je po besedah Mrvič treba obiskati zdravnika.

Cepljenje priporočajo tudi starejšim nad 60 let, ker ima lahko tudi pri njih okužba težji potek bolezni. To še posebej velja, če so imunsko oslabljeni ali imajo pridružene bolezni. Za starejše je sicer cepljenje samoplačniško.

Mnogi starši se odločijo za skupno spanje z dojenčkom, saj jim to omogoča, da skrbijo zanj ponoči in se izognejo vstajanju sredi noči, ko otrok začne jokati. Vendar je pomembno upoštevati, da lahko skupno spanje poveča tveganje za smrtne nesreče, še posebej, ko otrok raste.

Strokovnjaki na splošno priporočajo, da prej ko se vaš malček nauči spati v svoji posteljici, tem bolje. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali spodbuditi otroka, da spi v svoji postelji ter mu zagotoviti varen in miren spanec.

Ne hitite

Normalno je, da imajo malčki ločitveno tesnobo. Ne pričakujte, da bo vaš malček nenadoma zadovoljen s tem, da bo ponoči sam v svoji postelji.

Naredite majhne korake. Sprva lahko sedite v njegovi postelji, dokler ne zaspi. Kasneje pa preklopite na sedenje na stolu, medtem ko zaspi.

Naj bo prehod vznemirljiv

Naj ne zveni, kot da je spanje v njegovi postelji kazen, ampak naj bo to dosežek. Motivirajte ga s spodbudnimi besedami in mu povejte, kako zabavno bo dobiti “veliko postelji”, tako kot mama in oče. Naj skupaj z vami izbere posteljnino, da se bo vsega skupaj še bolj veselil.

Nagradite jih, ko jim uspe

Nagradite malčka, ko spi v svoji postelji. Nagrada je lahko majhna nalepka, drobnarija ali njegov najljubši obrok. Čutiti mora, da je spanje v svoji postelji nekaj, kar je vredno proslaviti.

Bodite dosledni

Čeprav je morda mamljivo, se ne prepustite utrujenosti. Včasih starši dovolijo, da otrok spi z njimi, ker so preveč utrujeni za večerno pregovarjanje. Vztrajajte pri odločitvi.

Če je vaš malček bolan ali prestrašen, lahko postavite vzmetnico ali zložljivo posteljo blizu otrokove postelje. Tako boste utrdili zavedanje, da je njegovo mesto za spanje njegova postelja, ne vaša.

Naučite ga, naj sam zaspi nazaj

Namesto da otroku rečete, naj ne vstane iz postelje, ko se sredi noči zbudi, ga naučite, kako znova zaspati. Pokažite mu, kako šteti ovčke, globoko dihati itd., da bi poskušal znova zaspati.

Spodbujajte otrokovo neodvisnost

Malčka dajte spat, ko je zaspan, in ne, ko je že zadremal. Tako mu boste pomagali naučiti se zaspati. Bodite mirni, ko poskušate malčka uspavati, še posebej, če postane trmast in siten, ker se ne želi ločiti od vas.

Način, kako lahko okrepite malčkov občutek neodvisnosti, je, da mu dovolite, da sam narekuje svojo spalno rutino. Naj sam izbere pižamo, pravljico za lahko noč in uspavanko.

Upoštevajte spalno rutino

Poskrbite za rutino pred spanjem. To naj vključuje umivanje zob, kopanje in preoblačenje v pižamo. Tako se bo mirno pripravil na spanje.

Držite se rednega urnika spanja

Dosleden urnik spanja pomaga zagotoviti, da vaš otrok dobi dovolj spanca.

Poskrbite, da je spalni prostor varen in udoben

Poskrbite, da je otrokova spalnica tiha in ima udobno temperaturo.

V nadaljevanju preberite:
– Otroci potrebujejo raznoliko prehrano, ki vključuje veliko sadja in zelenjave.
– Čim večkrat jim ponudite več različnih vrst zelenjave, zelenjavo postrezite na začetku obroka in povečajte veliko zdravih obrokov.
– Upoštevajte, da “jemo z očmi”, obroki naj postanejo družinski dogodek, otrokom pa dovolite, da sodelujejo pri pripravi hrane.

Spodbuditi otroke, da jedo dovolj zelenjave, je lahko pravi izziv. Na spletu lahko zasledimo kopico vprašanj, kot je “Ali je normalno, da moj otrok je samo bež hrano?“

Eden od razlogov za to je, da se njihova naklonjenost sladki hrani začne že zgodaj. Tudi materino mleko vsebuje naravne sladkorje, zaradi katerih ima lahko precej sladek okus. Ko otroci začnejo jesti trdno hrano, jih je težko prepričati, naj pojedo košček brokolija ali žlico špinače.

Vendar otroci potrebujejo raznoliko prehrano, ki vključuje veliko sadja in zelenjave. Nezdrava prehrana vpliva na kognitivne sposobnosti, koncentracijo, vedenje in celo na šolski uspeh. Debelost med otroki narašča, kar je povezano z dolgoročnimi zdravstvenimi težavami ter slabšimi izobraževalnimi rezultati.

Raziskovalci so iskali nove načine za izboljšanje prehranjevalnih navad otrok in našli nekaj inovativnih rešitev. Tukaj je šest preprostih nasvetov, ki jih lahko preizkusite doma.

Pogosta izpostavljenost

Če malčkom v zgodnjem otroštvu pogosto ponujate čim več različnih vrst zelenjave, lahko to prinese spremembe, pravi Marion Hetherington, profesorica biopsihologije na Univerzi v Leedsu. Najbolj uspešen čas za izboljšanje otrokove naklonjenosti zelenjavi je v predšolskih letih.

“Če ne začnete povečevati otrokove izpostavljenosti zelenjavi do petega leta starosti, je (skoraj) prepozno,” pravi Hetherington. Če starši zamudijo to izpostavljenost, jih čaka težko delo. Študije so pokazale, da otroci običajno potrebujejo več ponovnih izpostavitev, preden sprejmejo določeno hrano.

Ugotovitve o tem, kolikokrat natanko je treba otroku ponuditi določeno hrano, preden jo sprejme, so precej mešane. Številke se gibljejo od pet do 15 poskusov. Pri dojenčkih, mlajših od enega leta, je ta številka lahko nižja kot pri predšolskih otrocih (med 3. in 4. letom), ki pogosteje kažejo znake prehrambne neofobije oziroma odpora do preizkušanja novih okusov.

Ta proces pa se lahko začne že pred rojstvom. Dokazi namreč kažejo, da se okusi hrane, ki jo uživa mati, prek plodovnice prenašajo na plod, kar lahko kasneje pomembno vpliva na dojenčkove prehranske navade.

Najprej ponudite zelenjavo

Ni dovolj povedati otrokom, da je neka hrana dobra zanje. Otroci se raje odločajo za hrano, ki je opisana kot “okusna”, kot pa tisto, ki je “zdrava”. Namesto tega razmislite, kdaj med obrokom jim ponudite zelenjavo.

Če zelenjavo postrežete na začetku obroka, ko so otroci najbolj lačni, se poveča verjetnost, da jo bodo pojedli. “Otroci pogosto pojedo tisto, kar jim najbolj ustreza,” pravi Hetherington. “In ko pridejo do graha, ga ne želijo več.” Zato je lahko v pomoč, če zelenjavo ponudite pred drugimi, kalorično bogatejšimi živili. Spodbujanje k uživanju zelenjave najprej pomaga otrokom tudi pri tem, da se ne prenajedo, pravi Barbara Rolls, profesorica prehranskih znanosti na Univerzi v Pensilvaniji.  

Čeprav zelenjava v zahodnih prehranjevalnih navadah običajno ni del zajtrka, ni razloga, da je ne bi mogli jesti tudi takoj zjutraj. Poskusite dodati gobe in špinačo v omleto ali bučke v muffine, ki jih postrežete za zajtrk. V študiji iz leta 2023, izvedeni v osmih britanskih otroških vrtcih, so raziskovalci ugotovili, da so otroci zelenjavo za zajtrk pojedli v več kot 60 % primerov, ko jim je bila ponujena.

Povečajte velikost porcij bolj zdravih živil

Če se vam uvajanje zelenjave k zajtrku ali pred obrokom zdi nerealno, je lahko druga možnost preprosto prilagoditi razmerja med posameznimi sestavinami. Zmanjšajte količino visokokaloričnih sestavin v korist zelenjave. To lahko storite tako, da preprosto povečate količino zelenjave kot priloge ali pa zelenjavo, kot sta korenje in bučke, naribate v omake.

To je lahko učinkovito, saj so študije pokazale, da ljudje običajno pojedo podobno količino hrane, vendar več zelenjave, ko se spremeni razmerje med mesom in zelenjavo v obroku. Ugotovljeno je bilo, da povečanje količine sadja in zelenjave na otrokovem krožniku za 50 % poveča količino, ki jo otrok zaužije.

Druge raziskave so pokazale, da predšolski otroci jedo več zelenjave in manj nezdrave hrane, kadar imajo ob obrokih na izbiro različne vrste zelenjave.

Spremenite videz zelenjave

Koristno je tudi spremeniti način, kako otroci dojemajo hrano, ki jo jedo. Upoštevajte, da “jemo z očmi”. Ko imajo otroci na izbiro več možnosti, se nagibajo k hrani, ki izgleda najbolj znano in privlačno. To pomeni, da bi sprememba načina postrežbe hrane lahko otrokom pomagala jesti več zelenjave.

Raziskava je pokazala, da so otroci bolj verjetno jedli nova živila, če so bila na krožniku umetniško predstavljena. Druge raziskave so pokazale, da otroci jedo več sadja in zelenjave, če sta narezana v zanimive oblike, kot so metulj, cvet ali medvedek, kar kaže, da je zdrava hrana privlačnejša, če izgleda zabavno.

Raziskave so pokazale, da tudi večja vidnost in lažji dostop do zdrave hrane kot prigrizka spodbujata njeno uživanje. Ugotovljeno je bilo, da otroci v starosti od 10 do 13 let jedo in izbirajo več zelenjave, če jim je več vrst zelenjave ponujene v enem posodi z vnaprej odmerjenimi porcijami namesto na več različnih krožnikih. Izkazalo se je tudi, da predšolski otroci jedo 36 % več zelenjave, če je hrana razdeljena na porcije na krožniku z ločenimi prostorčki.

Jejte skupaj 

Kar jedo starši, ima ogromno vlogo pri normalizaciji tega, kar otroci pričakujejo, da bodo jedli. Če starši jedo nezdrave prigrizke, je verjetneje, da bodo to počeli tudi njihovi otroci. Če starši jedo hitro hrano ali preskočijo zajtrk, je večja verjetnost, da bodo otroci počeli enako. 

Študija, izvedena med šolskimi otroki na Novi Zelandiji, je pokazala, da so otroci staršev z zdravo prehrano jedli manj peciva, čokolade in drugih slanih prigrizkov. Podobno je bilo ugotovljeno, da otroci, katerih starši redno dajejo zgled zdravega prehranjevanja, uživajo več sadja in zelenjave.

Skupno prehranjevanje vsaj trikrat na teden je povezano z zdravo telesno težo, boljšimi prehranjevalnimi navadami in večjo verjetnostjo, da se bodo otroci prehranjevali zdravo, če to počnejo tudi starši. Ena od dolgoročnih raziskav je prav tako pokazala, da so tisti, ki so redno jedli v krogu družine, dosegali boljšo telesno pripravljenost in uživali manj sladkih brezalkoholnih pijač. 

Poskrbite, da bo hrana zabavna

Raziskovalci opozarjajo, da pritisk na otroke, naj jedo določena živila, lahko vodi do manjšega užitka v hrani in manj zdrave prehrane. Podobno lahko nagrajevanje otrok s sladkarijami z visoko vsebnostjo maščob ali sladkorja poveča njihovo naklonjenost tem živilom.

Ena od študij je pokazala, da lahko s tem, ko dovolimo otrokom, da se igrajo s hrano, zmanjšamo prehransko neofobijo oziroma strah pred novo hrano. Raziskovalci so otroke spodbujali, naj se dotikajo, vonjajo in natančno opazujejo sestavine, vendar brez pričakovanja, da jih bodo poskusili. Otroci so postali bolj odprti do neznanih sestavin in so bili kasneje bolj pripravljeni poskusiti jih.

Spodbujanje otrok k kuhanju je prav tako pripomoglo k povečanju njihove želje po uživanju neznane hrane. Eksperimentalni kuhar Jozef Youssef, ki je sodeloval pri študiji, pravi, da je ključ v drugačnem dojemanju hrane s strani otrok. “V igri in vključevanju v senzorične igre je nekaj, kar deluje pri otrocih,” pravi. “V zelo sproščenem in mirnem okolju brez pritiska so otroci zelo pripravljeni malo poigrati se s hrano, okusiti, poskusiti in eksperimentirati z različnimi stvarmi.“

Z malo sreče bo vse to morda pomagalo, da bo vaš otrok pojedel tudi kaj drugega kot le bež barvno hrano.

Večina staršev se dobro zaveda, kako pomembno je, da se otrok vozi v dobrem otroškem sedežu, ko gremo na pot za avtomobili, da so na vrhu stopnic dodatne ograjice in da določene stvari umaknemo z dosega otrok. Vendar obenem pozabljamo na nekatere druge stvari. Prav ta tveganja pogosto povzročajo pediatrom največ skrbi.

Dr. Samantha Ahdoot iz Pediatric Associates of Alexandria opozarja na pet stvari, ki predstavljajo tveganje za otroke.

Vroča hrana in pijače

Posebno nevarnost predstavljajo, kadar so v odprtih posodah na kuhinjskem pultu ali mizi. Radovedne otroške roke lahko zlahka sežejo po teh skodelicah in jih prevrnejo. Zaradi vroče tekočine lahko majhni otroci utrpijo opekline.

Starši morajo biti izredno previdni pri tem, kam postavijo skodelice z vročo juho, pa tudi čaj, grelce za stekleničke ali kateri koli predmet, ki vsebuje vročo vodo. Najbolje je, da so takšni predmeti na zadnjem delu kuhinjske delovne plošče, izven dosega radovednih malih prstkov.

Spanje na kavču

Starši novorojenčkov so pogosto izčrpani. Novim staršem se zelo zlahka zgodi, da zadremajo, medtem ko držijo otroka na kavču, še posebej sredi neprespane noči. Starši, ki želijo “samo za minuto” opraviti nekaj gospodinjskih opravil, včasih položijo spečega otroka na kavč.

V trenutku se lahko dojenček prevrne in pade s kavča ali pa mu blazine prekrijejo obraz. Dojenčke je treba vedno položiti na varno mesto, na primer v otroško posteljico ali zibelko. Dojenčka nikoli ne puščajte brez nadzora na kavču, opozarjajo pediatri.

Gripa

Pediatri pogosto pomirjajo starše, ko gre za viruse in prehlade – toda ne, ko gre za gripo. Gripa ni navaden prehlad. Povzroča visoko telesno temperaturo, bruhanje, hudo kašljanje in več dni popolne izčrpanosti. Vsak pediater je vsaj enkrat bil resno zaskrbljen zaradi otroka, ki je bil hudo bolan z gripo.

Majhni otroci so, tako kot starejši ljudje, izpostavljeni večjemu tveganju za zaplete, kot je pljučnica, ki je lahko smrtno nevarna. Starši dojenčkov, mlajših od šestih mesecev, naj se cepijo proti gripi, saj je to edini način, da zaščitijo dojenčke, ki so premladi za cepljenje. Starejše otroke lahko cepijo. Vedno je bolje preprečiti gripo kot jo zdraviti. Cepivo ščiti pred hudimi oblikami bolezni, tudi če ne prepreči okužbe v celoti. Cepivo se uporablja že desetletja in je izredno varno.

Hojice

Tisti, ki prvič postanejo starši, pogosto upajo, da bo njihov dojenček začel hoditi čim prej. Starši drugega otroka pa že vedo, da se otroci, ki se že premikajo, hitro lahko znajdejo v težavah. Hojice popeljejo dojenčke na mesta, kjer ne bi smeli biti, na primer na stopnice, v kuhinjo in celo v bližino kamina.

Grozdje

Grozdje je zaradi svoje okrogle oblike in gladke površine ravno prave velikosti, da se zatakne v majhnih dihalnih poteh. Da bi preprečili zadušitev, je treba grozdje za otroke, mlajše od treh let, vedno narezati na koščke.

Dečka, ki bi konec avgusta dopolnil eno leto, je mati po padcu hitro odpeljala na urgenco. Po njenih navedbah je padel s postelje, čeprav so bili ob robu nameščeni vzglavniki, ki naj bi preprečili padec.

Ob prihodu v bolnišnico je bil otrok v kritičnem stanju, oživljali so ga približno eno uro, vendar ga niso uspeli rešiti.

Truplo dečka je bilo predano pristojnim pravosodnim organom, ki bodo v nadaljnjem postopku ugotavljali natančne okoliščine njegove smrti.

Globoka otroška postelja

“Dojenček naj vedno spi v svoji posteljici,” staršem svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ. Otroška posteljica mora biti dovolj globoka, da otrok ne more sam splezati ven: “Najkasneje takrat, ko se začne dvigovati na roke in kolena ali je že star 5 mesecev, prestavimo dno na najnižji položaj tako, da je posteljica globoka najmanj 50 cm.”

Posteljna ograja mora imeti po njihovih navodilih navpične letvice z razmikom od 4,5 do 6,0 cm in biti brez možnosti za dviganje in spuščanje stranic. “Na stranicah posteljice ne uporabljamo mehkih zaščitnih blazin, iz posteljice pa odstranimo vse velike igrače, saj se otrok lahko povzpne nanje in pade iz posteljice,” opisujejo.

Ko otrok zraste v višino 90 cm (med 2. in 3. letom starosti) je po njihovih navedbah čas, da ga preselimo v večjo otroško posteljo. “Če imamo pograd, naj otroci, mlajši od 6 let, spijo na spodnji postelji pograda, ker se med spanjem precej premikajo po postelji in večkrat padejo z nje,” so sklenili.

Preberite še: Tako so rešili dojenčka, ki se je dušil z igračo.

Uporaba zaslonov v prvih dveh letih življenja je povezana z dolgoročnimi vplivi na zdravje in kakovost življenja, kaže nova sistematična študija.

Analiza je pokazala prepričljive dokaze, da je uporaba digitalnih medijev – zlasti televizije, mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov – med otroki, mlajšimi od dveh let, zelo razširjena in da je lahko povezana s potencialno škodo za otrokov razvoj.

Čas, preživet pred zaslonom, zmanjšuje možnosti za vzpostavljanje vezi s starši ali igranje z drugimi otroki, omejuje jezikovni razvoj in povečuje prekomerno stimulacijo. “Ugotovili smo, da je uporaba zaslonov pri otrocih, mlajših od dveh let, svetovni problem, ki v letu 2026 še ni ustrezno obravnavan,” je dejal Rafe Clayton, višji predavatelj na Univerzi v Leedsu.

Ker sta prvi dve leti življenja bistveni za vzpostavitev temeljev otrokovega telesnega in duševnega zdravja, čas, preživet pred zaslonom, “vpliva na celo generacijo in njeno prihodnjo kakovost življenja,” je dodal.

Poziv k premisleku o smernicah

Na podlagi ugotovitev raziskovalci s štirih britanskih univerz – Univerze v Leedsu, Univerze Leeds Trinity, Univerze Aston in Univerze Loughborough – priporočajo, da otroci, mlajši od dveh let, ne bi smeli biti redno in načrtno izpostavljeni zaslonom.

Pozivajo k ponovnemu premisleku o vseh smernicah, ki priporočajo skupno uporabo zaslonov za otroke, mlajše od dveh let, ali pa nakazujejo, da so naprave z zasloni primerne za »vse starosti«.

“Upamo, da bodo ugotovitve pomagale staršem, strokovnjakom in oblikovalcem politik pri spodbujanju trajnostne rabe tehnologije ter pri oblikovanju ustreznih smernic za majhne otroke,” je dejal Richard James, strokovnjak za zasvojenost na Univerzi v Loughboroughu.

Dodal je, da starši zaradi pomanjkanja usmeritev nevede pri otrocih in dojenčkih spodbujajo razvoj nezdravih navad ter nezdravega odnosa do zaslonov.

Uporaba zaslonov med otroki narašča

Raziskovalci so ugotovili, da je do drugega leta starosti dnevna uporaba zaslonov skoraj splošna in presega priporočene omejitve. Opozorili so, da je glavni dejavnik zgodnje izpostavljenosti zaslonom delovna obremenitev staršev, zaradi katere se starši zanašajo na zaslone kot orodje za varstvo otrok, da jih zaposlijo.

“Družine se s tem izzivom spopadajo brez potrebnih informacij in podpore. Odgovornost ne more ležati izključno na njihovih ramenih,” je dejala Andrea Leadsom, ustanoviteljica fundacije 1001 Critical Days Foundation, ki je naročila to študijo.

Dodala je, da morajo tehnološka podjetja priznati svojo vlogo, staršem pa se ne smejo prikazovati vsebine, označene ali promovirane kot primerne za dojenčke, če dokazi kažejo na nasprotno.

“V Sloveniji je bilo lani živorojenih 16.961 otrok oz. 86 (0,5 %) več kot leto prej – dečkov 8.768, deklic pa 8.193. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8 otrok, kar je nekoliko več kot v predhodnem letu (7,9). Leto 2025 je tako tretje zaporedno leto, ko se je v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok, in v vseh treh letih zaznavamo najmanj rojenih otrok na 1.000 prebivalcev (7,9 oz. 8,0),” je sporočil Statistični urad RS. 

Povprečna starost tistih, ki so rodile prvič, je bila lani 29,8 leta, povprečna starosti vseh pa 31,1 leta. Največ otrok so rodile matere v starosti od 29 do 31 let. Približno polovica (47 %) rojenih otrok je bila prvorojencev, 37 % pa drugorojencev. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju dve leti starejše od prvorodnic.

“Največ otrok, 9.340 ali 55,1 %, se je rodilo neporočenim materam, v zakonski zvezi pa 7.621 otrok. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,3 leta višja od povprečne starosti neporočenih (31,0 leta),” kažejo podatki statističnega urada. 

Nekaj manj kot petino otrok so rodile tuje državljanke

Matere, ki so bile ob rojstvu tuje državljanke, so rodile 3.254 (19,2 %) otrok. V enem letu se je število povečalo za 115 oz. 4 %. Največ mater tujk je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine (45 % vseh tujk), sledile so državljanke Kosova (22 %). Državljank ene izmed 21 držav Evropske unije je bilo 9 %, največ državljank iz Hrvaške.

“Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so bile v povprečju stare 29,6 leta in so bile skoraj dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,5 leta). Podobno je bilo tudi v prejšnjih letih. Nekaj več kot dve leti mlajše so bile tuje državljanke, ki so rodile prvega otroka (27,9 leta). Državljanke Slovenije so imele namreč ob rojstvu prvega otroka v povprečju 30,2 leta. 23 % otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je po očetu prejelo državljanstvo Slovenije.“

Na vrhu prvič Hana

Drugič zapored so starši za dečke najpogosteje izbrali ime Mark. S tem imenom se ponaša 198 lani rojenih fantkov. Ime Mark se v prvo deseterico uvršča že od leta 2011, do leta 2024 pa je bil najvišje uvrščen v letih 2017 in 2020, ko je bil na tretjem mestu. 

Na drugem mestu je ime Luka (194 dečkov), ki je bilo najpogostejše ime 23 let, nazadnje leta 2023. Tretje najbolj priljubljeno ime je bilo Filip, četrto Jakob, prvič pa je na petem mestu ime Oliver. Starši so lani fantkom dali 1.387 različnih imen, 842 (61 % imen) jih je bilo izbranih le za enega novorojenčka.

Največ deklic, in sicer 182, je lani dobilo ime Hana, s čimer se je to ime prvič uvrstilo na prvo mesto. Ime se med pet najpogostejših dekliških imen uvršča od leta 2020, najvišje do zdaj je bilo leta 2023 na drugem mestu. Imenu Hana sledijo Mia, Ema, Sofija in Zala. Med 1.382 različnimi dekliškimi imeni jih je bilo edinstvenih 829 (60 %).

Sestavljeni priimek je imelo 1.063 otrok, sestavljeno ime pa 505. Sestavljeni priimek in sestavljeno ime hkrati je dobilo 67 otrok – 29 dečkov in 38 deklic.

Brez porodov trojčkov

V letu 2025 se je rodilo 208 parov dvojčkov. Prvič odkar Statistični urad spremlja te podatke pa se je zgodilo, da ni bilo poroda trojčkov.

“Na dan se je rodilo v povprečju 46 otrok (toliko kot leto prej), med koncem tedna v povprečju 9 manj (37), na običajen delovni dan (od ponedeljka do petka) pa 50. Največ (74) se jih je rodilo v petek, 3. oktobra, in najmanj (16) v nedeljo, 6. aprila. V juliju, avgustu in septembru je bilo rojenih po več kot 1.500 otrok na mesec, največ v avgustu (1.550),” so povedali.

Naravni prirast pozitiven samo v septembru

Naravni prirast je v Sloveniji negativen od leta 2017, saj od takrat vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Na letni ravni je lani znašal −4.262 prebivalcev oz. −2,0 na 1.000 prebivalcev. To je bila peta najbolj izrazita negativna vrednost po letu 1945.

December in januar sta bila meseca z največjim presežkom umrlih nad rojenimi (−779 oz. −656 prebivalcev). Pozitivni naravni prirast pa je bil samo septembra (28). Četrto leto zapored je bil naravni prirast negativen v vseh statističnih regijah.

Ko je Kayla na TikToku delila posnetek kopanja sedemmesečnega sina, najbrž ni pričakovala, da bo naletela na takšen odziv. Pozornost ni pritegnil le otrok, ampak tudi njena preprosta, a domiselna rešitev za kopanje. 

Namesto drage otroške kadi ali velike kadi za odrasle Kayla uporablja navadno plastično košaro za perilo. Trdi, da ji je to močno olajšalo vsakodnevno rutino.

Več prednosti takšnega kopanja

Pojasnila je, da ima ta način kopanja več prednosti. V košaro lahko skupaj z dojenčkom položite brisačo, kar mu pomaga, da je med kopanjem topel. “Pod noge smo mu položili toplo brisačo in ga med kopanjem redno polivali s toplo vodo,” je pojasnila.

Druga prednost je, da je morebitne “nezgode” veliko lažje očistiti. Košaro preprosto dvignemo iz kadi, ne da bi bilo treba čistiti celotno površino.

Kayla poudarja tudi, da igrače ostanejo na enem mestu, zato ne plavajo po vsej kadi. Tako so vedno na dosegu malčka, kar naredi kopanje bolj zabavno.

Ker je košara manjša od klasične banjice, je za dojenčka lažje sedeti v njej, se igrati, udarjati po vodi in veselo čofotati, ne da bi mu preveč drselo.

Navdušenje nad rešitvijo 

Videoposnetek je hitro zbral več kot 400.000 všečkov, številni starši pa so njeno idejo navdušeno komentirali.

“Želim si, da bi to videl pred nekaj tedni! Pravkar sem kupil sedež za kopel in to je briljantno,” je zapisal eden od sledilcev.

Ideja je navdušila tudi izkušene starše. “Imam pet otrok in to mi nikoli ni prišlo na misel. Odlična ideja!” je zapisala ena od mamic.

“To bom zagotovo poskusila s svojim tretjim otrokom. Nikoli nisem marala otroških banjic. Hvala za namig!” je dodala še ena.

Med kopanjem mora biti otrok pod nadzorom

Strokovnjaki opozarjajo, da dojenčka med kopanjem nikoli ne smemo pustiti brez nadzora, ne glede na to, ali se uporablja otroška banjica, kad ali drug pripomoček.

Zdravstveni inšpektorat je bil preko sistema Safety Business Gateway (BA/2026/657/DE) obveščen o odpoklicu izdelka Babylove žlička za učenje samostojnega hranjenja iz silikona.

Med uporabo silikonske žličke se lahko odlomijo delci, kar lahko predstavlja nevarnost zadušitve za dojenčke in otroke.

“Ker številka serije ni razvidna s samega izdelka, prosimo, da izdelke ne glede na številko serije prenehate uporabljati in jih vrnete v eno izmed dm prodajaln. Kupnino vam bomo povrnili tudi brez predložitve računa,” kupce poziva trgovec.

Opis izdelka

model: Esslernlöffel
znamka: Babylove
številka serije: 2521 in 2532
EAN: 4067796183429
Proizvajalec: dm-drogerie markt GmbH + Co. KG, Am dm-Platz 1, 76227 Karlsruhe, Nemčija
Distributer: dm drogerie markt d.o.o. , Litostrojska cesta 48 , 1000 Ljubljana

Izdelke z omenjenima številkama serije so že umaknili iz prodaje.