V nadaljevanju preberite:
– Zdravniki staršem priporočajo, naj se držijo petih stvari, da bi se čim bolj uspešno izognili prehladom in gripi.
– Ne pozabite na higieno rok in ne pošiljajte bolnih otrok v vrtce in šole.
– Posebna previdnost je potrebna pri novorojenčkih.

Staršem se lahko zdi, da je v sezoni gripe skoraj nemogoče preprečiti okužbo z neprijetnim virusom. Čeprav pozimi ni zanesljivega načina, da bi se povsem izognili bolezni, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo tveganje za okužbo in širjenje prehladov ter gripe. Pomembno pa je tudi vedeti, katerih domačih pripravkov otrokom ne smemo dajati.

Skupina zdravstvenih strokovnjakov je za Everymum pripravila pet priporočil o tem, kaj je v sezoni prehladov in gripe priporočljivo početi in čemu se je bolje izogniti.

1. Ne zanemarjajte higiene rok

Morda se sliši samoumevno, vendar je redno umivanje rok v tem obdobju nujno.

Pediatrinja Limor Alevi poudarja: “Kot pediatrinja v sezoni prehladov in gripe nikomur ne bi priporočila, naj se vrne domov od koder koli, ne da bi si umil roke.“

2. Ne zanašajte se na zastarele domače pripravke

Domače pripravke za lajšanje prehlada in gripe je treba jemati z nekaj rezerve, zlasti tiste, ki vključujejo zelenjavo.

“Če otroku v nogavice položite čebulo, bo imel samo smrdljive nogavice. To ne pomaga. Tudi česen na različnih delih telesa ne bo pomagal,” pravi medicinska sestra Lesley Brewer.

3. Bodite še posebej previdni pri novorojenčkih

Eden od osnovnih varnostnih ukrepov je omejevanje telesnih stikov drugih ljudi z novorojenčkom. To velja tudi za družinske člane!

Kaitlin Wiseman iz organizacije Playhouse MD opozarja: “Družinskim članom ne bi dovolila, da poljubljajo novorojenčka.“

4. Bodite previdni pri dajanju medu

Medicinska sestra in specialistka zdravstvene nege Shayna Babb starše opozarja, naj dojenčkom, mlajšim od enega leta, ne dajejo medu kot sredstva za lajšanje kašlja.

Med za dojenčke, mlajše od enega leta, ni varen, saj lahko povzroči botulizem pri dojenčkih, redko, a resno bolezen.

5. Bolnih otrok ne pošiljajte v šolo in poskrbite za zdravo rutino

Še en pomemben ukrep je, da bolnih otrok ne pošiljamo v šolo ali vrtec, poudarja zdravnik Ross Newman.

Starši naj poskrbijo, da otroci dovolj spijo in se zdravo prehranjujejo. Ustrezen počitek in uravnotežena prehrana sta namreč pomembna za ohranjanje zdravja in dobro delovanje imunskega sistema.

V nadaljevanju preberite:
– Pri izbiri stekleničke otrokovo zdravje postavite pred videz.
– V stekleničkah s slamico se zadržuje vlaga, kar ustvarja idealne razmere za rast plesni in bakterij.
– Pediatri priporočajo stekleničke s širokim oziroma odprtim ustjem, ki jih je mogoče preprosto očistiti.

Zdravnica je starše opozorila na skrito nevarnost, ki se lahko skriva v otroških stekleničkah za večkratno uporabo. Dr. Christabel Akinola starše poziva, naj pri izbiri stekleničke otrokovo zdravje postavijo pred videz.

Obravnavala je primer triletnega dečka, pri katerem so se po začetku obiskovanja vrtca pojavili zaskrbljujoči simptomi. Po mesecu dni je njegova mama opazila, da ima otrok ponavljajoče se težave z dihali, vztrajen kašelj in izcedek iz nosu. Sprva je menila, da gre za običajno prehladno obolenje, ki ga je staknil v vrtcu, vendar so se napadi kašlja stopnjevali. Zdravnica je kašelj opisala kot suhega in dražečega.

“Nekega večera, po živahni igri skrivalnic, se je deček nenadoma ustavil in se prijel za prsni koš. Hitro je dihal in se trudil zajeti sapo,” je pojasnila. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nizko stopnjo kisika v krvi, pri poslušanju pljuč pa so zaznali piskanje. Po prejemu inhalacijske terapije se je njegovo stanje izboljšalo.

Potrdili so mu reaktivno bolezen dihalnih poti (RAD), ki je pogosto predhodnica astme. Poznejše preiskave so pokazale, da je občutljiv na plesen, čeprav doma ni bil vidno izpostavljen plesni.

Notranjost stekleničke prekrita s sluzasto oblogo

Steklenička, ki mu jo je mama kupila za v vrtec, je imela vgrajeno slamico. “Ko so odprli slamico, je bila njena notranjost prekrita s temno, sluzasto oblogo,” je zapisala zdravnica. “V stekleničkah s slamico se zadržuje vlaga, kar ustvarja idealne razmere za rast plesni in bakterij. Zato zdravstveni strokovnjaki za otroke vedno priporočamo stekleničke s širokim oziroma odprtim ustjem, ki jih je mogoče preprosto očistiti.“

Starši naj preverijo, ali je mogoče slamico v steklenički očistiti ali zaemenjati. Če je slamico mogoče očistiti, naj to počnejo redno, da se izognejo težavam. “Ali ste vedeli, da bi to lahko bil razlog, da ima vaš otrok pogosto drisko, težave z dihali, pljučnico, kožne izpuščaje ali ekcem? Ste vedeli, da bi lahko prispevalo tudi k težavam s koncentracijo?” je vprašala.

Uporabite stekleničko, ki jo je lahko očistiti

V dveh tednih po začetku jemanja antihistaminikov in zamenjavi stekleničke s takšno brez slamice sta dečkov kašelj in težko dihanje izginila. “Izpostavljenost plesni ima lahko prikrite, a nevarne posledice. Če notranjosti otrokove slamice ne morete ustrezno očistiti, stekleničko zamenjajte s takšno, ki jo je lažje čistiti. Ne dovolite, da bi videz prevladal nad otrokovim zdravjem,” je še dodala dr. Christabel Akinola.

V nadaljevanju preberite:

• Če se zgodi nesreča pri odvajanju od pleničk, se nikoli ne jezite na otroka.
• Otroci najprej osvojijo lulanje podnevi, nato kakanje in nazadnje postanejo suhi tudi ponoči.
• Z navajanjem na kalico lahko začnete že, ko otroci sedijo samostojno.

“Mislim, da je ključno sporočilo, da bi morali otroka začeti navajati na kahlico prej, kot si mislite,” je povedala Felicity Gillespie, direktorica organizacije Kindred Squared. Kot poroča britanski The Sun, je pri njih to velika težava, saj vsak četrti otrok ob vstopu v pripravljalni razred še ni ustrezno navajen na uporabo stranišča.

“Otroci lahko začnejo vaditi sedenje na kahlici takoj, ko lahko samostojno sedijo, torej med šestim in devetim mesecem, primeren čas za opustitev plenic pa je med 18. in 30. mesecem,” je pojasnila.

Strokovnjakinja za navajanje na kahlico Amanda Jenner je za isti medij poudarila, da nekateri otroci potrebujejo več časa kot njihovi vrstniki. Staršem svetuje potrpežljivost in miren odziv ob nezgodah: “Če se zgodi nezgoda, otroka mirno potolažite. Poskusite ostati pozitivni in se nikoli ne jezite.”

Kako se lotiti odvajanja od pleničk in pri tem pomagati otroku?

Strokovnjaki iz Delovne skupine za motnje mikcije otrok in mladostnikov pri Združenju za pediatrijo so pripravili priporočila za starše, ki jih najdete TUKAJ.

Kot pojasnjujejo, novorojenčki,  dojenčki in majhni otroci odvajajo urin in blato spontano po refleksnih mehanizmih in brez zavestne kontrole: “Z  rastjo dozorevajo mehanizmi zavestne kontrole nad lulanjem in kakanjem na željenem mestu ob željenem času. Otroci pričnejo navajati občutek za tiščanje na stranišče pri različnih starostih, vendar večinoma po dopolnjenem 2. letu starosti, le  izjemoma že prej, celo v starosti 1,5 leta, najpogosteje v starosti okrog 3. leta.”

Kot opisujejo, najprej osvojijo lulanje podnevi, nato kakanje in nazadnje postanejo suhi tudi ponoči med spanjem: “Pri nekaterih otrocih je postopek odvajanja od pleničk spontan in enostaven, pri drugih pa ne. Na vsak način je pomembno, da starši prepoznamo čas, ko je otrok na odvajanje od pleničk pripravljen in da z odvajanjem od pleničk na silo pri otroku ne vzbudimo neprijetnih občutkov.”    

“Prvi znaki pripravljenosti na odvajanje od pleničk so, da otrok pove, da se bo ali se je polulal ali pokakal v pleničko, da želi odstraniti mokro pleničko in da ga prične zanimati odhod družinskih članov na stranišče,” pojasnjujejo.

“Osnovni pogoji za pričetek odvajanja od pleničke so, da ima otrok podnevi že vsaj dveurni obdobji suhe pleničke, da redno odvaja normalno blato, do največ dvakrat dnevno, da vedno bolj samostojno izpolnjuje navodila in da se med gibanjem ustavi in usede za določen čas,” dodajajo.

Preberite še: Odvajanje od plenic: Triki, ki resnično delujejo.

V nadaljevanju preberite:
– Zakaj 10-minutno pravilo? S postopnim premikanjem odhoda v posteljo za 10 minut vsak večer pomagate otrokovemu telesu, da se brez šoka prilagodi na zimski čas.
– Kdaj začeti? Najpozneje v nedeljo pred premikom ure, da do konca tedna dosežete polno uro zamika.
– Okolje za spanje: Za boljši spanec poskrbite za pospravljeno sobo, temperaturo med 16 in 20 °C, popolno temo (ali šibko rdečo lučko) ter zračna oblačila iz bombaža.

Strokovnjaki staršem svetujejo, naj desetminutno pravilo, s katerim bodo otrokom olajšali prilagajanje na prihajajoči premik ure, uvedejo najpozneje do te nedelje. Cilj je postopno premakniti čas odhoda v posteljo, da se bodo otroci lažje navadili na zimski čas. Letos na zimski čas prehajamo v noči s 24. na 25. oktober, ko bomo uro premaknili za eno uro nazaj.

Kako začeti?

Andrea Grace, svetovalka za spanje otrok z več kot 25-letnimi izkušnjami, je za Mirror pojasnila, da bodo otroci zaradi te preproste spremembe tudi po premiku ure še naprej vstajali ob svoji običajni uri.

“V tednu pred premikom ure lahko starši otrokom pomagajo pri prilagajanju tako, da postopoma prestavljajo čas odhoda v posteljo,” pojasnjuje Grace. “Vsak večer dajte otroke spat deset minut pozneje kot prejšnji večer, dokler ne bodo začeli hoditi spat eno uro pozneje kot običajno.“

Če gre otrok na primer običajno spat ob 19. uri, naj bi bil urnik v tednu pred premikom ure takšen: v nedeljo gre v posteljo ob 19.10, v ponedeljek ob 19.20, nato pa se čas odhoda v posteljo vsak naslednji večer premakne za deset minut. Tako bi šel v petek spat ob 20. uri.

Kako na spalne navade vpliva letni čas?

Andrea Grace opozarja, da se z menjavanjem letnih časov spreminjajo tudi spalne navade otrok. “V zimskih mesecih lahko temnejša jutra, krajši dnevi in pogostejša uporaba umetne svetlobe zvečer zmotijo naravne signale, ki uravnavajo melatonin, hormon, odgovoren za spanje,” pravi. “To lahko vpliva na čas in kakovost otroškega spanca, zato otroci težje zaspijo. Pozimi je tudi več kašlja, prehladov in drugih bolezni, ki lahko začasno motijo spanje.“

Po drugi strani pa imajo nekateri otroci zaradi daljših pomladnih in poletnih dni težave z odhodom v posteljo ob običajni uri. “Zato ne moremo reči, da je kateri koli letni čas boljši za otroško spanje, saj vsak prinaša svoje izzive,” dodaja Grace.

Kaj narediti za kakovostnejši spanec?

Strokovnjakinja je izpostavila štiri ključne nasvete za boljši spanec otrok.

1. Prvi je urejena soba. “Urejena soba otrokom pomaga, da se sprostijo, in ustvarja primerno okolje za spanje. Pospravljanje igrač lahko postane del večerne rutine, saj gre za preprost obred, ki otroku sporoča, da je igre konec in da je čas za umirjanje,” razloži Grace.
2. Pomembno je tudi, da je spalnica nekoliko hladnejša, s temperaturo med 16 in 20 stopinjami Celzija, ter čim bolj temna. “Če otrok zaradi občutka varnosti potrebuje nočno lučko, izberite zelo šibko rdečo svetlobo. Dobro je tudi odstraniti ali prekriti nepotrebne svetlobne vire na elektronskih napravah,” svetuje.
3. Kot tretje priporoča beli šum, ki je lahko koristen, če so v domu zvoki, ki bi utegnili motiti otroka med spanjem.
4. Nazadnje poudarja še pomen ustreznih oblačil in posteljnine. “Zračni materiali, kot je bombaž, so najboljša izbira za udobje. Posteljnina in pižame naj bodo prijetne, vendar otroka ne smejo pregrevati. Pri dojenčkih vedno upoštevajte smernice za varno spanje in namesto ohlapnih ter težkih odej uporabljajte primerne spalne vreče,” svetuje Andrea Grace.

V nadaljevanju preberite:
– Letno je po svetu zaradi okužb spodnjih dihal 3,6 milijona hospitalizacij pri otrocih, mlajših od pet let, in okoli 101.400 smrti.
– V prvem letu življenja se okužita dva od treh dojenčkov, do konca drugega leta starosti pa skoraj vsak otrok.
– Virus se prenaša predvsem z veliki kapljicami kratkega dosega.

Z nižjimi temperaturami in manjšo osončenostjo prihaja sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). RSV letno po svetu povzroči pri otrocih, mlajših od pet let, okoli 33 milijonov okužb spodnjih dihal, 3,6 milijona hospitalizacij in okoli 101.400 smrti. V prvem letu življenja se z RSV okužita dva od treh dojenčkov, do konca drugega leta starosti pa skoraj vsak otrok, je na srečanju z novinarji v organizaciji sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva povedala mikrobiologinja iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Katarina Prosenc Trilar.

Kako se virus prenaša?

Virus se prenaša predvsem z velikimi kapljicami kratkega dosega in ne na dolge razdalje po zraku, kot na primer koronavirus. Prenaša se tudi preko površin in predmetov.

Sezone okužb se pojavljajo v jesensko-zimskem času, ko beležimo nižje temperature in manjšo osončenost. Na njihov pojav pa po besedah Prosenc Trilar vpliva tudi vedenje ljudi v hladnejšem delu leta, saj se takrat zadržujejo predvsem v zaprtih prostorih, slabše higienske navade otrok in šolski koledar, ko se jeseni napolnijo vrtci, šole in fakultete.

Kako je z zaščito pred RSV?

V Sloveniji je že dve leti na voljo zaščitno cepljenje nosečnic, ki ga krije zdravstveno zavarovanje in samoplačniško cepljenje za preostalo prebivalstvo. Od začetka oktobra pa je za zaščito novorojenčkov in dojenčkov, mlajših od šest mesecev, na voljo imunizacija z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi, ki se izvaja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je povedala nacionalna koordinatorica programa cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Marta Grgič Vitek.

Pri novorojenčkih in dojenčkih, katerih matere so bile med zadnjo nosečnostjo cepljene proti RSV, dodatna zaščita z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi praviloma ni potrebna. Zaščito teh otrok priporočajo le, če je mati rodila prej kot 14 dni po opravljenem cepljenju ali če je bil otrok rojen pred dopolnjenim 32. tednom nosečnosti.

Kdo so ogrožene skupine?

Med posebej ogroženimi skupinami za okužbo z RSV so sicer nedonošenčki s telesno težo pod 1100 gramov in otroci s kronično pljučno boleznijo, ki so v zadnje pol leta pred začetkom sezone okužb potrebovali zdravljenje s kisikom in so stari od šest mesecev do dveh let. V isti starostni skupini so posebej ogroženi tudi otroci s hemodinamsko pomembno prirojeno srčno napako do njene operativne korekcije. Te skupine otrok po besedah Grgič Vitek prejmejo kratko delujoča monoklonska protitelesa v petih do šestih odmerkih.

Kot je povedal ginekolog in porodničar iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Miha Lučovnik, nosečnicam v Sloveniji poleg cepljenja proti RSV priporočajo tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju in gripi. Poudaril je, da je cepivo proti RSV za nosečnice varno, saj ne povzroča prezgodnjega poroda ali drugih zapletov. Čeprav je cepljenje nosečnic proti RSV namenjeno predvsem zaščiti otroka, je zaščita pred okužbo priporočljiva tudi za nosečnico. Okužba z RSV v času nosečnosti lahko namreč po Lučovnikovih besedah poteka drugače in huje kot sicer in lahko ogrozi tako nosečnico kot tudi otroka.

V nadaljevanju preberite:

• Hrana je pogost vzrok za zadušitev majhnih otrok.
• Posebej pozorni moramo biti na hrano, ki je dajemo otrokom, ki so mlajši od štirih let.
• Starši naj se udeležijo tečajev prve pomoči.

Kot poročajo italijanski mediji, je v Anconi po enem tednu hospitalizacije umrla triletna deklica, ki je bila v bolnišnici zaradi zapore dihalnih poti. Pred tednom dni se ji je med jedjo v dihalnih poteh zataknila gozdna jagoda.

Starši so izrazili željo, da darujejo njene organe in bolečino spremenijo v upanje za življenje drugih otrok. Deklico so sicer takoj po zapori dihalnih poti oživljali, da bi stabilizirali njeno stanje, nato pa so jo v izjemno hudem stanju s helikopterjem prepeljali v bolnišnico.

Posebej ogroženi mlajši od štirih let

“Hrana je pogost vzrok za zadušitev majhnih otrok,” opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Dodajajo, da se s hrano lahko zaduši vsak otrok, vendar so še posebej ogroženi otroci, mlajši od štirih let: “Majhni otroci še nimajo veliko izkušenj z žvečenjem hrane, zato jim ne ponujamo drobne, lepljive ali trde hrani, ki jo je težko žvečiti in pogoltniti. Tudi starejše otroke poučimo, da dojenčku in malčku ne smejo dajati nobene hrane brez našega dovoljenja.”

Arašidov ne mlajšim od šest let

“Otrokom do 4. leta starosti ne dajemo jesti živil, kot so koščki trdega sadja ali surove zelenjave, koščki mesa, sira ipd., katerih premer je manjši od 3 cm, ker lahko zaidejo v sapnik in povzročijo dušenje,” svetujejo strokovnjaki z NIJZ.

Prav tako so po njihovih navedbah nevarni trdi bonboni, pokovka, zrna koruze ali fižola, različni oreščki ipd., ki zdrsnejo v sapnik in ga deloma zamašijo: “Zlasti arašidi, ki imajo gladko površino, radi potujejo globoko po sapniku in obstanejo v pljučih, zato jih ne ponujamo otrokom, mlajšim od 6 let. Izogibamo se tudi živilom, ki so lepljiva (arašidovo maslo, karamela, žvečilni gumi, gumijasti bonboni ipd.) in jih je težko žvečiti in pogoltniti.”

Dodajajo, da največkrat košček hrane le delno zamaši sapnik: “Otrok, ki zaradi tujka kašlja, a še vedno lahko diha in govori, običajno tujek izkašlja, dihanje pa se hitro normalizira. To je za otroka lahko neprijetno in stresno, a je že po nekaj sekundah v redu.”

Najbolj nevarna so živila okrogle ali sferične oblike

Živila okrogle ali sferične oblike, kot so grozdje, češnjev paradižnik, redkvica, češnje, jagodičje, kroglice melone, manjša avokadova koščica ipd., so podobne velikosti kot premer otrokovega sapnika. Običajno imajo gladko površino, zato lahko po navedbah strokovnjakov z NIJZ hitro zdrsnejo v grlo in sapnik popolnoma zamašijo.

“Če je sapnik popolnoma zamašen, je pretok zraka v pljuča in iz njih onemogočen. S tem je ogrožen tudi dotok kisika v možgane, zaradi česar dušenje postane življenjsko nevaren nujni primer, ki zahteva takojšnjo pomoč. Udeležimo se tečajev prve pomoči, kjer se bomo naučili tehnik, s katerimi lahko rešimo življenje svojemu otroku,” dodajajo.

Na NIJZ svetujejo, da hrano pripravimo z mislijo na varnost otrok: “Preden ponudimo hrano majhnemu otroku, jo ustrezno pripravimo tako, da ni nevarnosti, da bi povzročila zadušitev. Surovo zelenjavo in trdo sadje, kot sta korenje, jabolko ipd., naribamo ali na drobno narežemo. Sadju odstranimo peške in koščice. Jagode grozdja, češnjev paradižnik, jagodičje ipd. narežemo na četrtine. Živila z vlaknatimi ali žilavimi sestavinami, kot sta zelena ali ananas, narežemo na drobne koščke. Meso narežemo na drobne koščke. Mesu in ribam odstranimo kosti, preden jih postrežemo. Izogibamo se prigrizkom na zobotrebcih ali nabodalih.”

Če opazimo, da se je otrok začel dušiti, ga najprej vzamemo v naročje in mu pogledamo v usta. V primeru, da tujka ne moremo odstraniti s prstom, ga obrnemo na trebuh – pri tem pa pazimo, da mu podpremo vrat in glavo. Nato izvedemo 5 nežnih drsečih udarcev z dlanjo med lopaticami. Po vsakem udarcu preverimo, ali je tujek odstranjen. Če je poskus neuspešen, pokličemo 112, v primeru, da otrok izgubi zavest, nemudoma preidemo k temeljnim postopkom oživljanja (TPO) za dojenčke. Pri tem vam bo najverjetneje pomagal dispečer kar preko telefona.

Preberite še: 11-mesečni dojenček se je dušil, mama je rojevala dvojčka

V nadaljevanju preberite:
– V raziskavi je sodelovali 61 dojenčkov, starih od pet do 12 mesecev.
– Raziskovalci so ugotovili, da so imeli dojenčki in malčki, ki so uživali borovničev prah, manj izrazite simptome alergij.
– Borovnice lahko prinašajo tudi pomembne koristi za zdravje.

Ko starši začnejo dojenčku uvajati gosto hrano, se pogosto znajdejo pred vprašanjem, katera živila izbrati najprej. Nova raziskava Univerze Colorado Anschutz nakazuje, da bi lahko bile med njimi tudi borovnice.

Raziskava, objavljena v reviji Nutrients and Frontiers in Nutrition, je prva raziskava, ki je z dvojno slepo, randomizirano in s placebom nadzorovano klinično študijo preverjala vpliv konkretnega živila na zdravje dojenčkov. Borovnice, ki veljajo za “superživilo” za odrasle, doslej pri dojenčkih še niso bile preučevane na tako sistematičen način, navaja Newsweek.

Avtorica raziskave in raziskovalka na področju pediatrije Minghua Tang je dejala, da raziskava prinaša konkretne podatke o tem, kako lahko določeno živilo, kot so borovnice, vpliva na zdravje dojenčka. 

V raziskavi je sodelovalo 61 dojenčkov

V raziskavi je sodelovalo 61 dojenčkov z območja Denverja, starih od pet do 12 mesecev. Vsak dan so uživali bodisi liofiliziran borovničev prah bodisi placebo v prahu brez borovnic, medtem ko so starši nadaljevali z njihovo običajno prehrano.

Vsaka dva meseca so raziskovalci odvzeli vzorce blata in krvi, s katerimi so spremljali črevesne bakterije, kazalnike delovanja imunskega sistema in z alergijami povezane izide. Spremljali so tudi rast otrok in njihove prehranjevalne navade.

Raziskovalci so ugotovili, da so imeli dojenčki in malčki, ki so uživali borovničev prah, manj izrazite simptome alergij. Ti simptomi so bili prisotni že pred začetkom raziskave in jih borovnice niso povzročile. Pri tej skupini so opazili tudi znake zmanjšanega vnetja in močnejšega imunskega odziva, medtem ko se je sestava črevesne mikrobiote spremenila na način, ki naj bi bil ugoden za delovanje imunskega sistema.

Da bi preprečili nevarnost zadušitve, raziskovalci mlajšim dojenčkom priporočajo pretlačene borovnice, starejšim dojenčkom in malčkom pa pretlačene ali na majhne koščke narezane borovnice.

Nadaljnje raziskave za zanesljivejše podatke

“Ta raziskava potrjuje domnevo, da borovnice niso le varne za dojenčke, temveč jim lahko prinašajo tudi pomembne koristi za zdravje,” je povedala Tang. “Že nekaj borovnic na dan bi lahko prispevalo k dolgoročnemu zdravju. Zgodnje obdobje vidimo kot pomembno priložnost, saj lahko živila, ki jih otroku ponudimo v tem času, dolgoročno vplivajo nanj, ko odrašča.“

Raziskovalci poudarjajo, da so potrebne nadaljnje raziskave, s katerimi bi ugotovili, kako lahko tudi druga živila, ki jih otrokom ponudimo v zgodnjem obdobju, vplivajo na črevesne bakterije in imunski sistem. Z več zanesljivimi podatki bi lahko starši dobili jasnejše smernice o tem, katera prva živila lahko najbolje podpirajo razvoj njihovih otrok.

V nadaljevanju preberite:

• Še pred rojstvom otroka so stroški za nerojenega otroka več kot 4.000 evrov.
• Največji stroški za otroka nastanejo med 15. in 18. letom.
• Analize niso opravili za leta po dopolnjenem 18. letu, ko veliko otrok še vedno priživljajo starši.

Družina v Italiji po izračunu družbe Moneyfarm porabi za otroka v prvih 18 letih življenja od 112.000 do 212.000 evrov. V povprečju je to približno 162.000 evrov, oziroma več kot 9.000 evrov na leto. Povprečni znesek je za štiri odstotke višji kot leta 2025, v primerjavi z letom 2022 pa se je povečal za več kot 16 odstotkov. Ob tem je treba poudariti, da gre le za prvih 18 let, veliko otrok ostane pri starših še mnogo dlje, sploh če se odločijo za študij. 

Družina mora tako za otroka do njegovega 18. leta nameniti približno 6.000 evrov več kot pred letom dni in več kot 22.000 evrov več kot pred štirimi leti. Stroški rastejo hitreje od pogodbeno določenih plač, ki so se v istem obdobju zvišale za 12 odstotkov, opozarjajo v družbi Moneyfarm.

Izdatki po njihovih navedbah nastanejo že pred otrokovim rojstvom. Samoplačniški pregledi, samoplačniške preiskave, tečaji priprave na porod in nakup začetne opreme za novorojenčka v povprečju stanejo približno 4.100 evrov. Po rojstvu stroški z otrokovo starostjo naraščajo, najdražja pa so leta mladostništva.

Prehrana, izobraževanje, tehnologija, šport …

Največji stroški nastanejo med 15. in 18. letom, ko družina porabi skoraj 50.000 evrov oziroma več kot 12.400 evrov na leto. Med glavnimi izdatki so prehrana, izobraževanje, tehnologija, šport, jezikovni tečaji in žepnina, pa tudi druge potrebe, povezane z večjo samostojnostjo mladostnikov.

K rasti skupnih stroškov ne prispeva samo inflacija. Najizraziteje so se povečali izdatki za naročniške storitve, izobraževanje in tehnologijo. Po navedbah italijanskih medijev, ki povzemajo analizo družbe Moneyfarm, so k višjim stroškom prispevali tudi pripomočki, ki temeljijo na umetni inteligenci in so v raziskavi vključeni v potrošnjo vseh obravnavanih starostnih skupin, ter podražitev elektronskih naprav. Stroški naročniških storitev so se povečali za 32,3 odstotka, stroški tehnologije pa za 25,5 odstotka.

Povprečni letni strošek preživljanja enega otroka predstavlja približno 18 odstotkov neto dohodka para z otroki. Pri enostarševskih družinah delež doseže 27 odstotkov. Če v dvostarševski družini oba starša k skupnemu dohodku prispevata enako, to pomeni, da gre za preživljanje prvega otroka skoraj petina plače vsakega od njiju. Starš, ki otroka vzgaja sam, zanj nameni več kot četrtino svojega dohodka.

Pri drugem otroku je mogoče nekatere predmete ponovno uporabiti ali stroške deliti, večina izdatkov pa nastane za vsakega otroka posebej. Po oceni, navedeni v raziskavi, dodatni strošek drugega otroka znaša od 70 do 80 odstotkov stroška prvega. Seveda je tu pri oblekah in obutvi velika razlika, ali imajo starši otroke istega spola ali ne. 

Visoki stroški so eden od ekonomskih razlogov, zaradi katerih pari odločitev za otroka odlagajo ali se starševstvu odpovedo, še pišejo italijanski mediji. 

Preberite še: Če imate tri otroke, bi morali po novem plačati tolikšno preživnino

V nadaljevanju preberite:
– Otroku lahko pomagate, da se umiri pred spanjem s senzoričnimi dejavnostmi.
– Kaj lahko storite? Zibajte otroka v naročju, skupaj z njim bobnajte po preprogi, obrnite ga na glavo kot nihalo.

Včasih je lahko odhod v posteljo vse prej kot miren. Otroci imajo pogosto, ravno preden je čas za spanje, največ dela. Deluje, kot bi vso energijo prihranili za ta čas.

Mama in pediatrična terapevtka Courtney English je pred kratkim na svojem TikTok profilu delila videoposnetek z nekaj svojimi najljubšimi senzoričnimi dejavnostmi, ki otrokom pomagajo, da se umirijo pred spanjem. Gre za preproste, a učinkovite dejavnosti.

1. Zibajte otroka v naročju

English pojasnjuje, da zibanje telesa omogoča stimulacijo vestibularnega sistema, kar je eden od načinov za samopomiritev in pomaga osredotočiti pozornost. Znanost to pojasnjuje takole: če je oseba vznemirjena in preveč navdušena, lahko to pomaga zmanjšati vzburjenost, zlasti pred spanjem ali v drugih trenutkih, ko je oseba nemirna. English je v svojem videoposnetku prikazala gibe: zibajte otroka, nežno ga stisnite k svojemu telesu za 10 sekund, nato ga spustite za pet sekund in nato ponovno zibajte. Skupaj z otrokom lahko tudi štejeta.

2. Stisnite otrokove noge

Otrok naj se uleže, vi pa primite njegove pokrčene noge in jih približajte njegovemu prsnemu košu. Nato noge spustite in potegnite nazaj k sebi. Medtem animirajte otroka, stresajte noge, spuščajte smešne zvoke ali glasove. To bi lahko imenovali progresivna mišična relaksacija in bo otrokom pomagalo umiriti telo.

3. Bobnanje po preprogi

Bobnanje je ponavljajoč se ritem, ki pozitivno vpliva na proprioceptivni sistem, enega od osmih senzoričnih sistemov. Na ta način vplivate na zavedanje telesa, samoregulacijo, koordinacijo, držo in sposobnost osredotočanja. Isti ponavljajoči se ton lahko otroku pomaga, da se lažje spopade s hrupom in slušno preobremenitvijo.

4. Zibanje na glavo

Ta metoda je zelo zabavna. Otroka dvignete, ga obrnete na glavo in ga počasi premikate z ene strani na drugo kot nihalo.

5. Podajanje s težko žogo ali plišasto živaljo

Zakaj težka žoga/plišasta žival? Zaradi teže predmeta telo bolje zazna dotik. Takšen “globoki dotik” pa naj bi pomirjal živčni sistem in sprožil sproščanje serotonina in dopamina. Priporočljivo je tudi, da med podajanjem ustvarjate zvoke ali obrazne mimike, ki otroka zabavajo.

Pred septembrskim dogodkom za sveže in bodoče starše Hura! NOSEČKA smo govorili z eno od predavateljic na dogodku, s specialistko za gibalni razvoj dojenčkov Ino Orsag.

Svežim in bodočim staršem svetuje, naj ne bodo obremenjeni z mislijo, da morajo vedno biti popolni: “In naj raje kot razne forume, sprašujejo primerne strokovnjake, če niso prepričani na primer o samem rokovanju z dojenčkom.”

Katere napake pri rokovanju z dojenčkom starši najpogosteje delajo? 

Najpogostejše napake so pri postavljanju dojenčka v položaje, ki jih še ne zmore. Na primer, če damo dojenčka prehitro v sedeči položaj ali ga prehitro vodimo za rokice. Ali na primer odlaganje in dvigovanje iz hrbta, namesto preko boka in podobno.

Kakšne so lahko posledice napačnega rokovanja z dojenčkom?

Gre predvsem za napačne vzorce gibanja, ki jih telo potem skompenzira na drugačen način. Na primer če dojenčka dvignemo iz hrbta navzgor ali odložimo s hrbtom na površino, se dojenčkova glava pogosto zvrne nazaj, hrbet pa se pretirano upogne in pojavi se asimetrija, ekstenzija in podobno.

To lahko vpliva kasneje na nepravilen vzorec kobacanja, sedenja in tako dalje, kar se potem kasneje kaže kot težave s koleni, bolečinami v križu, nepravilno zvračanje stopala navzven in podobno.

Zakaj je tresenje dojenčka tako nevarno?

Dojenčki imajo mehke možgane in njihove krvne žile so krhke, ki se zlahka poškodujejo in krvavijo, če dojenčka tresemo. 

Kako naj dojenček spi? Na boku, hrbtu, trebuhu?

Priporočila so, da dojenček spi na boku oziroma najbolj varen položaj za preprečevanje nenadne smrti v zibki je spanje na hrbtu.

Kaj pa posteljica, kaj je v njej varno in česa v njej ne sme biti? 

Najbolj varno je manj je več. To je primerno ležišče, napeta rjuha z elastiko, ki se prilega ležišču, odeja ali spalna vreča.

Ino Orsag boste v družbi ostalih predavateljev, diplomirane babice Maje Koprivnikar, dr. med. Tine Bobčina, zdravstvenega reševalca Nejca Ptrinčiča in ostalih spoznali na dogodku za starše, ki bo bo v petek, 18. septembra 2026, med 15.30 in 20.00 v Four Points by Sheraton Ljubljana Mons.

Hura! NOSEČKA ni zasnovan le kot predavateljski dogodek. Udeleženci se lahko prijavijo tudi na brezplačno individualno naSvetovanje v trgovinah Baby Center, kjer jim svetovalci pomagajo pri izbiri opreme, ki jo za prihod dojenčka dejansko potrebujejo.Vsakega udeleženca ob obisku čaka darilo v vrednosti 50 evrov, knjižica Hura! NOSEČKA s kuponi in ugodnostmi ter ekskluzivni kupon za 20 % popust za nakup. Early bird vstopnica je do 5. septembra na voljo za 19,90 evra, nato je redna cena 29,90 evra.

Več informacij, celoten program in prijava:
Baby Center – Hura! NOSEČKA

Nakup vstopnic:
https://www.entrio.si/event/hura-nosecka-dogodek-za-nosecnice-in-bodoce-starse-33916

Preberite še: 6 nenavadnih stvari, ki jih dojenček počne v trebuhu