V nadaljevanju preberite:
– Zdravniki staršem priporočajo, naj se držijo petih stvari, da bi se čim bolj uspešno izognili prehladom in gripi.
– Ne pozabite na higieno rok in ne pošiljajte bolnih otrok v vrtce in šole.
– Posebna previdnost je potrebna pri novorojenčkih.

Staršem se lahko zdi, da je v sezoni gripe skoraj nemogoče preprečiti okužbo z neprijetnim virusom. Čeprav pozimi ni zanesljivega načina, da bi se povsem izognili bolezni, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo tveganje za okužbo in širjenje prehladov ter gripe. Pomembno pa je tudi vedeti, katerih domačih pripravkov otrokom ne smemo dajati.

Skupina zdravstvenih strokovnjakov je za Everymum pripravila pet priporočil o tem, kaj je v sezoni prehladov in gripe priporočljivo početi in čemu se je bolje izogniti.

1. Ne zanemarjajte higiene rok

Morda se sliši samoumevno, vendar je redno umivanje rok v tem obdobju nujno.

Pediatrinja Limor Alevi poudarja: “Kot pediatrinja v sezoni prehladov in gripe nikomur ne bi priporočila, naj se vrne domov od koder koli, ne da bi si umil roke.“

2. Ne zanašajte se na zastarele domače pripravke

Domače pripravke za lajšanje prehlada in gripe je treba jemati z nekaj rezerve, zlasti tiste, ki vključujejo zelenjavo.

“Če otroku v nogavice položite čebulo, bo imel samo smrdljive nogavice. To ne pomaga. Tudi česen na različnih delih telesa ne bo pomagal,” pravi medicinska sestra Lesley Brewer.

3. Bodite še posebej previdni pri novorojenčkih

Eden od osnovnih varnostnih ukrepov je omejevanje telesnih stikov drugih ljudi z novorojenčkom. To velja tudi za družinske člane!

Kaitlin Wiseman iz organizacije Playhouse MD opozarja: “Družinskim članom ne bi dovolila, da poljubljajo novorojenčka.“

4. Bodite previdni pri dajanju medu

Medicinska sestra in specialistka zdravstvene nege Shayna Babb starše opozarja, naj dojenčkom, mlajšim od enega leta, ne dajejo medu kot sredstva za lajšanje kašlja.

Med za dojenčke, mlajše od enega leta, ni varen, saj lahko povzroči botulizem pri dojenčkih, redko, a resno bolezen.

5. Bolnih otrok ne pošiljajte v šolo in poskrbite za zdravo rutino

Še en pomemben ukrep je, da bolnih otrok ne pošiljamo v šolo ali vrtec, poudarja zdravnik Ross Newman.

Starši naj poskrbijo, da otroci dovolj spijo in se zdravo prehranjujejo. Ustrezen počitek in uravnotežena prehrana sta namreč pomembna za ohranjanje zdravja in dobro delovanje imunskega sistema.

V nadaljevanju preberite:
– Pri izbiri stekleničke otrokovo zdravje postavite pred videz.
– V stekleničkah s slamico se zadržuje vlaga, kar ustvarja idealne razmere za rast plesni in bakterij.
– Pediatri priporočajo stekleničke s širokim oziroma odprtim ustjem, ki jih je mogoče preprosto očistiti.

Zdravnica je starše opozorila na skrito nevarnost, ki se lahko skriva v otroških stekleničkah za večkratno uporabo. Dr. Christabel Akinola starše poziva, naj pri izbiri stekleničke otrokovo zdravje postavijo pred videz.

Obravnavala je primer triletnega dečka, pri katerem so se po začetku obiskovanja vrtca pojavili zaskrbljujoči simptomi. Po mesecu dni je njegova mama opazila, da ima otrok ponavljajoče se težave z dihali, vztrajen kašelj in izcedek iz nosu. Sprva je menila, da gre za običajno prehladno obolenje, ki ga je staknil v vrtcu, vendar so se napadi kašlja stopnjevali. Zdravnica je kašelj opisala kot suhega in dražečega.

“Nekega večera, po živahni igri skrivalnic, se je deček nenadoma ustavil in se prijel za prsni koš. Hitro je dihal in se trudil zajeti sapo,” je pojasnila. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nizko stopnjo kisika v krvi, pri poslušanju pljuč pa so zaznali piskanje. Po prejemu inhalacijske terapije se je njegovo stanje izboljšalo.

Potrdili so mu reaktivno bolezen dihalnih poti (RAD), ki je pogosto predhodnica astme. Poznejše preiskave so pokazale, da je občutljiv na plesen, čeprav doma ni bil vidno izpostavljen plesni.

Notranjost stekleničke prekrita s sluzasto oblogo

Steklenička, ki mu jo je mama kupila za v vrtec, je imela vgrajeno slamico. “Ko so odprli slamico, je bila njena notranjost prekrita s temno, sluzasto oblogo,” je zapisala zdravnica. “V stekleničkah s slamico se zadržuje vlaga, kar ustvarja idealne razmere za rast plesni in bakterij. Zato zdravstveni strokovnjaki za otroke vedno priporočamo stekleničke s širokim oziroma odprtim ustjem, ki jih je mogoče preprosto očistiti.“

Starši naj preverijo, ali je mogoče slamico v steklenički očistiti ali zaemenjati. Če je slamico mogoče očistiti, naj to počnejo redno, da se izognejo težavam. “Ali ste vedeli, da bi to lahko bil razlog, da ima vaš otrok pogosto drisko, težave z dihali, pljučnico, kožne izpuščaje ali ekcem? Ste vedeli, da bi lahko prispevalo tudi k težavam s koncentracijo?” je vprašala.

Uporabite stekleničko, ki jo je lahko očistiti

V dveh tednih po začetku jemanja antihistaminikov in zamenjavi stekleničke s takšno brez slamice sta dečkov kašelj in težko dihanje izginila. “Izpostavljenost plesni ima lahko prikrite, a nevarne posledice. Če notranjosti otrokove slamice ne morete ustrezno očistiti, stekleničko zamenjajte s takšno, ki jo je lažje čistiti. Ne dovolite, da bi videz prevladal nad otrokovim zdravjem,” je še dodala dr. Christabel Akinola.

V nadaljevanju preberite:
– Letno je po svetu zaradi okužb spodnjih dihal 3,6 milijona hospitalizacij pri otrocih, mlajših od pet let, in okoli 101.400 smrti.
– V prvem letu življenja se okužita dva od treh dojenčkov, do konca drugega leta starosti pa skoraj vsak otrok.
– Virus se prenaša predvsem z veliki kapljicami kratkega dosega.

Z nižjimi temperaturami in manjšo osončenostjo prihaja sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). RSV letno po svetu povzroči pri otrocih, mlajših od pet let, okoli 33 milijonov okužb spodnjih dihal, 3,6 milijona hospitalizacij in okoli 101.400 smrti. V prvem letu življenja se z RSV okužita dva od treh dojenčkov, do konca drugega leta starosti pa skoraj vsak otrok, je na srečanju z novinarji v organizaciji sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva povedala mikrobiologinja iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Katarina Prosenc Trilar.

Kako se virus prenaša?

Virus se prenaša predvsem z velikimi kapljicami kratkega dosega in ne na dolge razdalje po zraku, kot na primer koronavirus. Prenaša se tudi preko površin in predmetov.

Sezone okužb se pojavljajo v jesensko-zimskem času, ko beležimo nižje temperature in manjšo osončenost. Na njihov pojav pa po besedah Prosenc Trilar vpliva tudi vedenje ljudi v hladnejšem delu leta, saj se takrat zadržujejo predvsem v zaprtih prostorih, slabše higienske navade otrok in šolski koledar, ko se jeseni napolnijo vrtci, šole in fakultete.

Kako je z zaščito pred RSV?

V Sloveniji je že dve leti na voljo zaščitno cepljenje nosečnic, ki ga krije zdravstveno zavarovanje in samoplačniško cepljenje za preostalo prebivalstvo. Od začetka oktobra pa je za zaščito novorojenčkov in dojenčkov, mlajših od šest mesecev, na voljo imunizacija z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi, ki se izvaja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je povedala nacionalna koordinatorica programa cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Marta Grgič Vitek.

Pri novorojenčkih in dojenčkih, katerih matere so bile med zadnjo nosečnostjo cepljene proti RSV, dodatna zaščita z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi praviloma ni potrebna. Zaščito teh otrok priporočajo le, če je mati rodila prej kot 14 dni po opravljenem cepljenju ali če je bil otrok rojen pred dopolnjenim 32. tednom nosečnosti.

Kdo so ogrožene skupine?

Med posebej ogroženimi skupinami za okužbo z RSV so sicer nedonošenčki s telesno težo pod 1100 gramov in otroci s kronično pljučno boleznijo, ki so v zadnje pol leta pred začetkom sezone okužb potrebovali zdravljenje s kisikom in so stari od šest mesecev do dveh let. V isti starostni skupini so posebej ogroženi tudi otroci s hemodinamsko pomembno prirojeno srčno napako do njene operativne korekcije. Te skupine otrok po besedah Grgič Vitek prejmejo kratko delujoča monoklonska protitelesa v petih do šestih odmerkih.

Kot je povedal ginekolog in porodničar iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Miha Lučovnik, nosečnicam v Sloveniji poleg cepljenja proti RSV priporočajo tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju in gripi. Poudaril je, da je cepivo proti RSV za nosečnice varno, saj ne povzroča prezgodnjega poroda ali drugih zapletov. Čeprav je cepljenje nosečnic proti RSV namenjeno predvsem zaščiti otroka, je zaščita pred okužbo priporočljiva tudi za nosečnico. Okužba z RSV v času nosečnosti lahko namreč po Lučovnikovih besedah poteka drugače in huje kot sicer in lahko ogrozi tako nosečnico kot tudi otroka.

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je med najpogostejšimi vzroki za hospitalizacijo majhnih otrok, saj lahko povzroči težko vnetje dihalnih poti. Nacionalna koordinatorica cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je pojasnila, da je RSV najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok. Za preprečevanje okužb in pred težkim potekom bolezni majhnih otrok je na voljo cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti. “Na ta način lahko zaščitijo svojega otroka v prvih šestih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv,” je pojasnila Grgič Vitek.

Brezplačno cepljenje proti RSV je za nosečnice v Sloveniji na voljo od septembra 2024. Lani so cepili 1000 nosečnic, do letošnjega septembra pa približno 2200 nosečnic, kar je 20 odstotkov vseh nosečnic, je navedla Grgič Vitek. Zaenkrat je potreben en odmerek.

• Tri bolezni: Nosečnice naj se cepijo, da zaščitijo novorojenčka

Nosečnicam poleg tega priporočajo tudi cepljenje proti gripi in oslovskemu kašlju. Za ta cepiva lahko po besedah ginekologa in porodničarja Mihe Lučovnika mirno trdijo, da so varna in učinkovita tako za nosečnico kot za otroka. Cepivo proti RSV ne vsebuje živih mikroorganizmov, tako da ne more povzročiti okužbe ali poškodbe pri plodu. Protitelesa se nato preko posteljice prenesejo na otroka, prenašajo pa se tudi na materino mleko, zato dojenje nudi še dodatno zaščito, je pojasnil.

Bolezen lahko pusti dolgoročne posledice

Z RSV se do drugega leta okužijo praktično vsi otroci. Pri večini okužba poteka v blagi obliki, kot prehlad, je navedla pediatrinja Marina Praprotnik. Med 10 in 50 odstotki otrok, ki so okuženi, pa zboli za težko obliko, bronhiolitisom, ki povzroči težko dihanje in piskanje v prsih.

Dva do tri odstotke teh otrok potrebuje tudi bolnišnično zdravljenje, ki jim lahko nudijo le podporno simptomatsko zdravljenje. Od tega približno 10 do 15 odstotkov otrok potrebuje umetno predihavanje z respiratorjem, kar je po besedah Praprotnik izredno težko stanje. “K sreči je smrtnost zaradi bronhiolitisa v zahodnih državah zelo redka, lahko pa pri otrocih povzroči dolgoročne posledice, večkrat imajo potem astmo in dolgotrajno piskanje,” je dejala.

Preventivni ukrepi so pomembni

Pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič pa je poleg cepljenja izpostavila še pomembnost preventivnih ukrepov preprečevanja okužbe, saj majhne dojenčke poleg RSV ogrožajo tudi drugi virusi. Starše majhnih otrok je tako pozvala k skrbi za higieno, umivanju rok in gibanju na svežem zraku. “Ne pustite, da bi bolni ljudje pestovali vašega otroka ali pa da bi prihajali na obisk,” je dejala. Svetovala je tudi, da starši morebitnega starejšega sorejenca v prvih mesecih po rojstvu novorojenčka izvzamejo iz vrtca.

Majhni otroci pri okužbi praviloma nehajo jesti, težko dihajo, piska jim v pljučih in hropejo. V teh primerih je po besedah Mrvič treba obiskati zdravnika.

Cepljenje priporočajo tudi starejšim nad 60 let, ker ima lahko tudi pri njih okužba težji potek bolezni. To še posebej velja, če so imunsko oslabljeni ali imajo pridružene bolezni. Za starejše je sicer cepljenje samoplačniško.

V nadaljevanju preberite:
– Na površini sadja in zelenjave se lahko zadržujejo nezaželeni mikroorganizmi.
– Med sadjem in zelenjavo, ki jih najpogosteje napačno čistimo, so jagode, melone, gobe, čebula in zelenolistna zelenjava.
– Kaj pa ekološki pridelki?

Sadje in zelenjava sta bistveni del naše prehrane, saj vse leto negujeta naše telo in razveseljujeta naše brbončice. Ker pa so v pridelkih lahko škodljivi patogeni, je treba večino vrst – od glav listnate solate do bleščečih jabolk – pred uživanjem oprati. Vendar je pravilno očistiti sadje in zelenjavo nekaj, kar je lažje reči kot storiti.

Na površinah izdelkov se lahko zadržujejo nezaželeni mikroorganizmi, kot so E.coli, listerija, norovirus, salmonela, ciklospora in kampilobakter. Bakterije in virusi uspevajo v vodi, ki ji je večina sadja in zelenjave izpostavljena, preden pride na naš krožnik. Po besedah Jessice Gavin, strokovnjakinje za prehrano, razvijalke receptov in blogerke lahko zaradi uživanja okuženih pridelkov zbolimo.

“Če so na površini pridelkov prisotne bakterije ali patogeni, se lahko razmnožijo in kasneje, ko jih zaužijemo, povzročijo bolezni, ki se prenašajo s hrano,” je dejala. “In če sta sadje in zelenjava že okužena, ko ju prinesete domov, in ju ne operete ter zaužijete surovo, potem je tveganje, da se okužite, še večje.“

Da bi se izognili uživanju umazane solate – ali še huje, obisku urgence – Gavinova opozarja na sadje in zelenjavo, ki jo pogosto napačno očistimo.  

Jagode

Nežno jagodičevje, kot so jagode, maline in borovnice, ima porozno lupino, v kateri se zlahka zadržuje voda, zaradi česar lahko hitro propade. “Če jih ne boste takoj pojedli, je zelo pomembno, da odstranite dodatno vlago na površini, saj voda, ki ostane na površini, sčasoma povzroči nastanek plesni,” poudarja Jessica Gavin. “Plesen obožuje vlažno okolje, zato se bo začela razmnoževati, če bo na sadju ostalo nekaj vlage.“

Če želite jagode pravilno očistiti, jih namočite v hladno vodo, odcedite, nato pa jih nežno obrišite s papirnato brisačo in čim bolje osušite. Gavin priporoča, da jih shranite v dobro prezračevani plastični posodici, v kateri ste jih kupili, ali v pokriti posodi z rahlo odprtim pokrovom v hladilniku. Posodo obvezno obložite s papirnato brisačo.

Melone

Marsikdo ne pomisli, da bi lubenice, melone in drugo podobno sadje očistil, preden ga razreže. Ker ti plodovi rastejo na zemlji, so na njihovi površini razna umazanija in ostanki. Preden jih tako začnete rezati, jih obvezno zdrgnite in sperite. Še posebej melono, ki ima mrežasto zunanjost, v kateri se zelo rade skrivajo bakterije. Preden sadež razrežete, da dobro osušite.

• Preberite tudi: Imate izbirčnega otroka? Ta trik vam lahko pomaga!

Gobe

Na gobah se pogosto zadržuje različna umazanija. Vendar pa zaradi njihove strukture drgnjenje z vlažno papirnato brisačo ali namakanje v vodi nista primerna načina čiščenja. Gobe namesto tega dajte v cedilo in na hitro sperite pod hladno vodo. Takoj za tem jih dobro osušite s papirnato brisačo. Morebitne površinske nečistoče lahko odstranite tudi tako, da olupite vrhnjo plast kože. 

Čebula

Potem ko se je čebula pred kratkim znašla na naslovnicah časopisov zaradi povzročanja okužb z bakterijo E. coli in možne okužbe s salmonelo, so se številni spraševali, ali je treba čebulo pred uporabo oprati. Jessica Gavin pravi, da je to odvisno od primera do primera. Če uživate rumeno, belo ali rdečo čebulo, priporoča, da odrežete konce korenin in stebla ter operete nož, da sperete morebitne bakterije. Nato čebulo razpolovite in olupite prvo ali prvi dve plasti lupine. Na tej stopnji jo lahko sperete, vendar to ni potrebno. 

Povsem drugače pa je pri poru. Por je treba pred kuhanjem temeljito oprati. Pogosto je med notranjimi plastmi ujeta umazanija. Najbolje je, da por razpolovite, ga narežete na kolobarje, rezine ali na katerega od drugih načinov. Narezan por dajte v skledo s hladno vodo, vse skupaj z rokami pretresite, odcedite in osušite. 

Zelenolistna zelenjava

Kopanje zelene zelenjave, kot sta špinača in ohrovt, v vodi ustrezne temperature je ključnega pomena za ohranjanje njene celovitosti. Voda naj ima med 4 in 12 °C. Tako bodo pore zelenjave zaprte in bakterijam boste preprečili vdor. 

Ali moram umivati ekološke pridelke?

Da! Izraz “ekološki” se nanaša na način pridelave – na primer z minimalno količino sistemskih pesticidov in/ali z uporabo trajnostnih praks – in ne na to, kako čist ali pripravljen za uživanje je sadež ali zelenjava. Tudi taki pridelki so še vedno lahko izpostavljeni določenim onesnaževalcem iz zemlje, žuželkam in drugim stvarem. 

Ne glede na to, kakšno sadje in zelenjavo nameravate pojesti, si pred začetkom priprave obvezno umijte roke. Umijte tudi desko za rezanje, ki naj bo po možnosti neporozna, in nož.

“Na žalost dojenčka ne moremo vprašati, zakaj točno si mane oči,” je za Live Science povedala dr. Rebecca Dudovitz, izredna profesorica splošne pediatrije na Medicinski fakulteti Davida Geffna Univerze Kalifornije v Los Angelesu (UCLA).

Ljudje si po njenih besedah običajno podrgnejo ali manejo oči, ko so utrujeni. “Menimo, da je to morda povezano z občutkom nelagodja, ki ga doživite, ko so vaše očesne mišice delale naporno in je čas za počitek,” je dejala Dudovitz. Tako kot vaša ramena morda potrebujejo masažo, ko ste ves dan sedeli za mizo, se mišice, ki pomagajo očem pri ostrenju, počutijo bolje, ko si pomanete oči. Dojenčki veliko časa zrejo v predmete v svojem okolju, zato se jim oči hitro utrudijo.

Ko dolgo časa zremo v nekaj, lahko pride do izsušitve oči. Glede na to, da dojenčki v minuti zamežikajo le nekajkrat, ni presenetljivo, da se jim oči izsušijo.

Pomen trislojne strukture solz

Solze so sestavljene iz več plasti, in sicer iz mukozne (sluz), vodne in lipidne (oljne). Lipidna plast, ki jo izločajo Meibomove žleze, zadržuje vlago, je pojasnil oftalmolog dr. Robert W. Arnold. “Zato so zdrave solze trislojne. Ta trislojna struktura se mora ob mižanju obnoviti in enakomerno razporediti po površini,” je povedal.

Kadar ne mižimo dovolj, trislojna struktura lahko razpade, zato postanejo določena območja na površini roženice suha. V takih primerih je drgnjenje oči morda le opomnik, da moramo večkrat mižati. “To je podobno dihanju, katerega hitrost je običajno avtomatska in zadostna. Vendar pa, ko smo raztreseni ali utrujeni, morda ne dihamo dovolj pogosto ali dovolj globoko,” je dejal Arnold, ki meni, da bi pri drgnjenju oči pri otrocih lahko šlo za podobno stvar.

Najverjetneje si dojenčki manejo oči iz istih razlogov kot odrasli: njihove oči so utrujene in suhe, pripravljene pa so tudi na popoldanski spanec.

Mišični krči lahko povzročijo težave pri dihanju in celo smrt. Bolezen povzroča bacil tetanusa, ki ga najdemo v zemlji, posebno gnojeni, v telo pa pride z vbodom, preko ran ali kožnih opeklin.

Tetanus se ne prenaša s človeka na človeka. Pri nas smo po dolgih letih zabeležili primer tetanusa pri necepljenem otroku, so pojasnili v letošnji publikaciji o cepljenju otrok. 

Kdaj lahko pride do okužbe?

Na okužbo s tetanusom pomislimo, ob različnih situacijah, pojasnjujejo v Pomurskih lekarnah:

• poškodbe (ugrizi, praske) s strani živali, posebno če živijo v kmetijskem okolišu,

• hujše opekline,

• komplicirani zlomi,

• poškodbe s tujim predmetom (recimo, če stopimo na zarjavel žebelj),

• poškodbe oči,

• strelne rane,

• vbodne rane, ki so se pripetile v kontaminiranem področju (npr. med vrtnarjenjem),

• uporaba nesterilnih materialov pri izvedbi pirsinga ter intravenskem uživanju drog.

So cepljeni vsi otroci?

Cepljenje otrok proti tetanusu je v Sloveniji brezplačno in obvezno. Osnovno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence tipa b (Hib) in hepatitisu B se opravi z dvema odmerkoma cepiva pri 3. in 5. mesecu starosti, za okrepitev in podaljšanje imunosti pa je med 11. in 18. mesecem starosti potrebno ponovno cepljenje.

Proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju so kasneje v šoli potrebna še dodatna cepljenja (revakcinacije). Če je vaš otrok opravil obvezna cepljenja, je pred okužbo zaščiten.

Odrasli na deset let

Kot so nam že pred časom pojasnili na NIJZ, so “po našem programu cepljenja revakcinacije oziroma obnovitvena cepljenja proti tetanusu obvezne na deset let, zato je tako cepljenje, če ga opravite pri osebnem zdravniku, brezplačno. Tako je tudi ob poškodbah.”

V kolikor se cepljenje opravi v sklopu preventivnih cepljenj pred potovanjem v ambulantah za cepljenja in potovalno medicino NIJZ, pa je treba po njihovih navedbah plačati.

Nova raziskava je pokazala, da lahko prehrana otrok vpliva na njihovo duševno zdravje. Otroci, ki jedo več sadja in zelenjave, kažejo manj čustvenih stisk, kot so anksioznost, depresija in socialni umik. Pri otrocih, ki jedo več sladkih in slanih prigrizkov, so zaznali več težav pri soočanju s čustvenimi stiskami, vključno z agresijo in težavami s pozornostjo, je ugotovila nova študija.

Študija, ki so jo izvedli raziskovalci na Univerzi v Agderju na Norveškem in objavili v reviji Nutrients, kaže na močno povezavo med prehrano in duševnim zdravjem majhnih otrok. “Težave z duševnim zdravjem se po vsem svetu povečujejo. Prepoznavanje dejavnikov, ki jih je mogoče preprečiti, je pomembno in bo imelo največji učinek, če se jih prepozna pri majhnih otrocih,” so zapisali raziskovalci.

Preučujejo vse dejavnike, ki bi lahko imeli vpliv

Študija je ugotovila, da je duševno zdravje še posebej pomembno v zgodnjem obdobju. Ključno je za prihodnje šolske dosežke, socialne veščine in izobraževanje, kar vpliva na zdravje in socioekonomske dosežke v življenju. Ker se težave z duševnim zdravjem po vsem svetu povečujejo, raziskovalci vse bolj preučujejo prehrano, življenjski slog in druge socioekonomske dejavnike, ki lahko vplivajo na ta trend.

Raziskovalci so analizirali podatke 363 otrok, starih 4 leta, in njihovih mater iz študije Early Food for Future Health na Norveškem, katere cilj je izboljšati prehrano otrok v starosti med šestimi in dvanajstimi meseci. Študija je ugotovila, da so otroci, ki so pogosteje jedli zelenjavo in sadje, kazali nižjo stopnjo čustvenih stisk ne glede na izobrazbo matere, finančne težave ter materine simptome depresije in anksioznosti. Hkrati je bilo pogostejše uživanje sladkih in slanih prigrizkov povezano s pogostejšim problematičnim vedenjem.

Takšno vedenje se pogosto začne pri otrocih, mlajših od petih let. Glede na študijo je pri približno dveh tretjinah otrok, ki med drugim in tretjim letom starosti kažejo takšne težave, stanje podobno tudi v šolskem obdobju. “To kaže na pomembnost zgodnjega prepoznavanja dejavnikov, povezanih z duševnim zdravjem,” je zaključila študija.

Strokovne, preverjene in jasno razumljive informacije o možnem postopanju ob bolezenskih znakih otrok in mladostnikov so po novem brezplačno dostopne na spletni strani Združenja za pediatrijo. Stran omogoča enostaven dostop do strokovno utemeljenih vsebin o ukrepanju ob najpogostejših zdravstvenih težavah otrok in mladostnikov. Nastala je v sodelovanju strokovnjakov s primarne, sekundarne in terciarne ravni ter ob vključitvi ključnih strokovnih institucij: Sekcije za primarno pediatrijo, Združenja za pediatrijo, Pediatrične klinike UKC Ljubljana in Klinike za pediatrijo UKC Maribor.

Ob predstavitvi je Denis Baš, dr. med., predsednik Sekcije za primarno pediatrijo ZZP, poudaril, da se ob svojem delu dnevno srečuje s številnimi vprašanji staršev. “Jasne in zanesljive informacije pomirjajo strahove, opolnomočujejo starše ter otroke in mladostnike o možnem postopanju ob bolezenskih znakih ter krepijo zaupanje med nami. Obenem lahko starše preusmerjajo stran od nepreverjenih virov informacij, pa tudi nepotrebnih, celo plačljivih storitev,” je dejal. Želja o skupni spletni strani je bila med pediatri že dolgo prisotna, zdaj pa je zaživela.

Spletna stran predstavlja odgovor stroke na potrebe staršev in vseh, ki skrbijo za otroke in mladostnike. Preusmerja jih stran od nepreverjenih virov informacij in jim ponuditi jasne, strokovno utemeljene in prosto dostopne informacije, ki pomagajo pri razumevanju bolezenskih znakov in ustreznem ukrepanju.

Preprosto, razumljivo in blizu uporabniku

Pri izdelavi priporočil so veliko pozornosti namenili tudi jeziku, ki je preprost, razumljiv in blizu uporabnikom. “Zelo pomembna sestavina našega dela je komunikacija z bolniki in njihovimi starši. Ta mora biti strokovna in verodostojna, obenem pa razumljiva in jasna. Zato smo pri pisanju in urejanju pediatričnih priporočil poleg strokovnosti dali poseben poudarek tudi jeziku. Želeli smo, da je jezik priporočil preprost, razumljiv in uporaben, hkrati pa ohranja tako strokovno natančnost kot izviren slovenski besedni zaklad. Pediatrična priporočila tako poleg opore staršem prispevajo tudi k višji ravni jezikovne in zdravstvene pismenosti v Sloveniji,” je izpsotavil doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

O procesu nastajanja in pomenu sodelovanja je spregovorila Vanja Kogoj Jug, dr. med., podpredsednica Sekcije za primarno pediatrijo ZZP: “V času nastajanja priporočil sem kot pediatrinja, ki je usklajevala skupino, lahko od blizu izkušala koliko znanja, kreativnosti, predvsem pa izredne predanosti je prisotne v naši stroki – tako pediatrov, kot strokovnjakov, ki obravnavajo otroke in mladostnike. Izziv je predstavljalo predvsem uskladiti čas vseh sodelujočih, da se je nato morda raznolike klinične prakse skupaj poenotilo in dopolnilo ter preoblikovalo v jasna, uporabna priporočila. Zato so Pediatrična priporočila v končni obliki ne le strokovni rezultat, temveč tudi dokaz, da z medsebojnim sodelovanjem primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja lahko ustvarimo v vsakodnevnem življenju uporaben pripomoček.“

Dopolnjujejo delo zdravnika

Peter Najdenov, dr. med., predsednik Združenja za pediatrijo SZD, je poudaril, da so v številnih evropskih državah takšne vsebine že sestavni del sodobne pediatrične oskrbe. “Ne nadomeščajo zdravnika, temveč dopolnjujejo njegovo delo, saj staršem omogočajo boljše razumevanje bolezni, poteka zdravljenja in predvsem prepoznavanje situacij, ko je potreben pregled,” je pojasnil. “Tudi pri nas želimo slediti tem dobrim praksam. Platforma, ki jo predstavljamo, je zasnovana kot zanesljiva strokovna podpora – dostopna v trenutkih, ko se pri starših pojavijo vprašanja ali negotovost. Poseben poudarek namenja jasnemu in pravilnemu slovenskemu jeziku ter vsebinam, ki temeljijo na sodobnih strokovnih smernicah. Ob tem želim jasno poudariti: takšne informacije ne morejo in ne smejo nadomestiti pregleda pri zdravniku ali posveta z njim. So pa pomemben most med strokovnim znanjem in vsakodnevnimi odločitvami staršev.“

Izr. prof. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., predstojnik Klinike za pediatrijo UKC Maribor, v tem projektu vidi predvsem moč sodelovanja. “Uspelo nam je povezati kolege iz obeh univerzitetnih kliničnih centrov ter različne stroke v skupnem cilju – boljši oskrbi otrok. Takšno povezovanje ne bogati le stroke, ampak pomeni tudi bolj enotno in kakovostno obravnavo ter trdno osnovo za prihodnje skupne korake.“

Skoraj 100 priporočil, ki jih bodo še nadgrajevali

Stran je zasnovana kot podpora, na katero se lahko starši, učitelji, vzgojitelji in tudi zdravstveni delavci obrnejo ob vprašanjih ali negotovostih, hkrati pa dopolnjuje delo zdravnika in prispeva k večji varnosti pri odločanju. Trenutno vključuje skoraj 100 priporočil, avtorji pa jo bodo v prihodnje redno nadgrajevali in dopolnjevali z novimi vsebinami glede na potrebe otrok, staršev in stroke.

Ključni poudarki:
- Med najstniki se širi trend namernega izpostavlja soncu.
- Takšno početje predstavlja nevarnost za zdravje in ima lahko dolgoročne posledice.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na preventivne ukrepe in samozaščitno ravnanje.

Ena večjih najstniških nadlog so zagotovo akne. Pri tem si najstniki pomagajo na številne načine, zdaj pa se je med njimi razširil še en, ki pa je zelo nevaren. Na družbenih omrežjih se širi trend namernega izpostavljanja soncu do te mere, da pride do opeklin. Najstniki se za takšno početje odločijo v upanju, da bo to očistilo njihovo kožo.

Po poročanju BBC je predstavnik Queen Victoria Hospital Foundation Trust v Veliki Britaniji dejal, da ta trend predstavlja “neposredno nevarnost” za najstnike, hkrati pa je zelo nevaren tudi dolgoročno. Sam Orkar, klinični direktor oddelka za plastično kirurgijo in opekline v bolnišnici, je dejal: “Trendi, kot je ta, ne predstavljajo le neposredne nevarnosti, ampak lahko povzročijo tudi trajne zdravstvene težave.” Če je koža izpostavljena večjemu številu opeklin, to poveča tveganje za nastanek kožnega raka in prezgodnje staranje.

Po podatkih Irskega društva za boj proti raku je kožni rak najpogostejša vrsta raka na Irskem, vsako leto pa je diagnosticiranih več kot 13.000 novih primerov. Devet od desetih primerov povzročajo UV-žarki sonca ali solarijev. Po zadnjih podatkih za Slovenijo je leta 2022 za nemelanomskim kožnim rakom zbolelo 5496 ljudi, za kožnim melanomom pa 885 ljudi.

Predstavnik TikToka je BBC povedal, da so odstranili številne tovrstne videoposnetke zaradi kršitve njihovih smernic za skupnost.

Priporočila NIJZ

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na preventivno ravnanje. Sončno sevanje ima škodljive učinke tako na kožo kot na oči.

Samozaščitne ukrepe moramo izvajati glede na vrednost UV indeksa. Zaščitimo se vedno, ko je UV indeks enaki ali večji od 3. Umaknemo se v senco ali si senco naredimo. Izberemo primerna oblačila, pokrivala in zaščitimo oči. Dodatno zaščito predstavljajo kreme za sončenje.

Pomembno pravilo je, da se poskušamo izogibati soncu med 10. in 16. uro. Takrat je sonce najmočnejše.

Ne smemo pozabiti na zadostno hidracijo, zato moramo piti dovolj vode.

NIJZ bo v vrtcih izvajal preventivni program Varno s soncem 2026, da bi predšolske otroke in njihove starše seznanil s problematiko UV sevanja. Spodbuditi jih želijo k samozaščitnemu ravnanju ter tako dolgoročno prispevati k znižanju pojavljanja kožnega raka v Sloveniji.