Povzročitelj listerija je paličasta bakterija, ki je zelo razširjena v naravnem okolju in ki se je predvsem nosečnice zelo bojijo. Zakaj?
“Dovzetnost nosečnic, da zbolijo za listeriozo, je v primerjavi z zdravimi odraslimi kar od 13 do 20-krat večja. Nosečnice sicer praviloma zbolijo le z blagimi simptomi, okužba pa predstavlja veliko tveganje za plod. Možne posledice okužbe so splav, mrtvorojenost ali zgodnja smrt novorojenčka. Pri preživelih novorojenčkih se lahko pojavljajo resne zdravstvene težave, kot so duševne motnje, paraliza, slepota, motnje v razvoju možganov, srca in ledvic,” v svoji brošuri namenjeni nosečnicam opozarjajo strokovnjaki z NIJZ.
Brošura Varnost živil v prehrani nosečnic je dostopna na TEJ POVEZAVI
Kje vse najdemo listerijo?
Kako lahko torej pred to nevarno bakterijo nosečnice zaščitijo svoj zaklad? Listerijo najdemo v zemlji, vodi, odplakah, iztrebkih ljudi, domačih in divjih živalih ter v številnih živilih. Bolezen, ki jo povzroča listerija, imenujemo listerioza, ki spada pod zoonoze. To pomeni, da gre za bolezen živali, ki se prenaša na ljudi. Najpogostejši vir okužbe so sicer živila.
“Čeprav je število ljudi, ki zboli za listeriozo zaradi okužbe z živili majhno, pa je listerioza eden od vodilnih vzrokov smrti v primerjavi z drugimi okužbami in zastrupitvami z živili. V Evropi od začetka novega tisočletja v mnogih državah opažajo porast števila okužb z listerijo,” pojasnjujejo na NIJZ.
V Sloveniji je bilo v obdobju od leta 2005 do 2014 po njihovih navedbah prijavljenih 80 primerov listerioze, dejansko število obolelih je verjetno bistveno večje. Umrlo je 18 obolelih, od tega tri ženske in 15 moških v starosti med 18 in 90 let.
Razmnoževanje tudi pri nizkih temperaturah
Vajeni smo, da se številni zdravju škodljivi mikroorganizmi pri temperaturi 5 °C ne razmnožujejo več. Pri listeriji ni tako. Ugaja ji prav vlažno in hladno okolje, kot je denimo hladilnik.
Razmnožuje se pri temperaturah od 4,4 do 44 °C. Niti temperatura 0 °C ne ustavi razmnoževanja, ampak ga le upočasni. “Listerija se zelo lahko širi z neposrednim stikom živila z onesnaženo površino. Čeprav v hladilnik damo živilo, ki ni onesnaženo z listerijo, vendar ga shranimo na neprimeren način, lahko listerija, ki je v hladilniku, onesnaži živilo. Ker je odporna na visoke temperature in sušenje, spada med najodpornejše nesporogene bakterije,” opisujejo na NIJZ in dodajajo, da jo uničita kuhanje in pasterizacija.
Tvegana živila so:
– Mleko: surovo oziroma toplotno nezadostno obdelano mleko in mlečni izdelki, ter nekateri mlečni izdelki, tudi če so iz pasteriziranega mleka, predvsem mehki siri, kot so feta, camembert, brie, siri s plemenito plesnijo.
– Meso: surovo meso (npr. carpaccio, tatarski biftek), toplotno neustrezno obdelano meso (perutnina, govedina, svinjina, mleto meso …) in poltrajni suhi mesni izdelki (npr. vratovina, rebra, šunka …), delikatesne fermentirane salame in klobase (npr. čajna klobasa …), tudi obarjene klobase (npr. hot dog hrenovke, šunkarica …), predpakirani (tudi vakuumsko) mesni izdelki.
– Gotova živila: delikatesne solate, mesni namazi, paštete, bakalar …
– Hitro pripravljena hrana, predvsem piščanci v samopostrežnih trgovinah, presne sladice in druga gotova (predpakirana) živila za neposredno uživanje.
– Zelenjava in sadje: surova (tudi zamrznjena), slabo oprana zelenjava, predpakirana zelenjava (npr. kalčki), sadje (npr. melone).
– Ribe in morski sadeži: surove in dimljene ribe (losos, postrv, slanik …), suši, surovi oziroma toplotno nezadostno obdelani morski sadeži.
Pri tem določena živila predstavljajo večje tveganje za okužbo z listerijo. Beljakovinska živila so denimo najboljše gojišče za rast listerije. Poleg surovega mleka in mlečnih izdelkov iz nepasteriziranega mleka ter toplotno nezadostno obdelanega mesa so problematična predvsem gotova živila z daljšim rokom uporabe: “Ta živila se lahko onesnažijo z listerijo med pripravo pri stiku z onesnaženimi delovnimi površinami. Če niso pripravljena na način, ki uniči listerijo ali zadrži njeno rast, njihovo dolgo shranjevanje v hladilniku omogoča nadaljnje povečanje števila listerij, ker rastejo tudi pri nizkih temperaturah hladilnika.”
Lahko ogroža življenje
Kot opisujejo, je čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov in simptomov lahko od nekaj pa vse do 70 dni, zato zbolela oseba težav večinoma ne poveže z zaužitimi živili.
Listerija najpogosteje povzroči prehodno bacilonoštvo brez znakov okužbe. S kliničnimi znaki zbolimo redko. Večina odraslih, predhodno zdravih oseb, bolezen preboli v nekaj dneh. Blaga okužba poteka s simptomi gripi podobnega obolenja, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, zvišana telesna temperatura ali pa s simptomi prizadetosti prebavnega trakta, kot so driska, slabost in bruhanje. “Pri ranljivih skupinah ljudi je okužba lahko dolgotrajna, huda in lahko ogroža življenje. Poteka kot težko sistemsko obolenje, z vnetjem možganov in možganskih ovojnic ter septikemijo. Smrtnost je v teh primerih visoka, tudi do 50-odstotna,” opisujejo. Kot primer izbruha navajajo leto 1985, ko je v Los Angelesu v Kaliforniji v izbruhu listerioze zbolelo 142 ljudi, med njimi 93 nosečnic. Okužili so se z mehkim sirom. Okužba z listerijo je povzročila 48 smrti, vključno 20 plodov, 10 novorojenčkov in 18 drugih okuženih odraslih.
Kako preprečiti okužbo?
Na NIJZ velevajo, da dosledno izvajajmo osebno higieno, zlasti temeljito in pravilno umivajmo roke.
Vzdržujmo čistočo v kuhinji, temeljito in sprotno čistimo delovne površine, posodo, pribor, kuhinjske pripomočke itd., še zlasti po ravnanju s toplotno neobdelanimi oziroma surovimi živili: “Pri tem pazimo, da po čiščenju ne ostajajo vlažni in se temeljito posušijo.”
Svetujejo, naj ne uživamo surovega mleka in mlečnih izdelkov: “Mleko in mlečni izdelki so varni, če so zadostno toplotno obdelani.” Prav tako naj nosečnice ne uživajo surovih mesnih izdelkov in morskih sadežev.
“Meso, perutnino, ribe in morske sadeže ter druga živila, ki jih zaužijemo topla, pred zaužitjem zadostno toplotno obdelamo. Središčna temperatura naj bo najmanj 74 °C, pri večjih kosih mesa in celi perutnini pa več kot 82 °C,” pozivajo.
Sveže sadje in zelenjavo pred uporabo vedno očistimo s čisto namensko krtačo in jih nato posušimo s čisto krpo ali papirnato brisačo. Narezano sadje čim prej pojemo ali do uporabe takoj shranimo v hladilnik.
Pri pripravi in shranjevanju živil pazimo, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja živil z mikroorganizmi. Surovo meso in perutnino shranjujemo ločeno od zelenjave, kuhanih jedi in gotovih živil. Kuhinjske deske, nože, ostale pripomočke uporabljamo ločeno za surova in že kuhana, gotova živila.
“Temperatura shranjevanja živil v hladilniku naj bo pod 5 °C. Preprečujemo onesnaženje živil z mrčesom, obenem upoštevamo in preverjamo rok uporabe živil. Redno čistimo hladilnik in preverjamo temperaturo hladilnika,” svetujejo na NIJZ.
Dodatna previdnost za nosečnice
Na NIJZ svetujejo pri nosečnicah še dodatno previdnost: “Nosečnice in osebe ostalih ranljivih skupin naj poleg navedenih splošnih priporočil ne uživajo tveganih živil za okužbo z listerijo oziroma naj jih pred zaužitjem ustrezno obdelajo, se izogibajo uživanju mehkih sirov, kot so feta, camembert, brie, siri s plemenito plesnijo tudi iz pasteriziranega mleka, saj lahko do onesnaženja mehkih sirov z listerijo pride v procesu proizvodnje sira, zato naj raje uživajo trde sire.”
Pred zaužitjem naj zadostno toplotno obdelajo tudi dimljene ribe, ne uživajo ostalih tveganih živil, ki jih pred zaužitjem ni možno toplotno zadostno obdelati, saj niso varna. “Med tvegana živila za okužbo z listerijo sodijo tudi mesni izdelki, ki so sicer že predhodno kuhani, kot so npr. poltrajni suhi mesni izdelki, hot dog klobasa in tudi delikatesne fermentirane salame in klobase, na primer čajna klobasa. Čeprav bi z dodatno toplotno obdelavo pred zaužitjem listerijo v teh izdelkih lahko uničili, uživanje teh živil za nosečnice ni priporočljivo, predvsem zaradi soli,” so sklenili.
