Za okoli 276.700 učencev in dijakov se je začelo novo šolsko leto.
Poletnih počitnic je konec in za okoli 276.700 šolarjev začenja novo šolsko leto. Med njimi bo v šolske klopi sedlo okoli 84.000 dijakov in skoraj 192.774 učencev. Šolski prag bo letos prvič prestopilo tudi 20.173 prvošolcev, ki bodo deležni posebnih sprejemov. Zvrstili se bodo različni dogodki, med drugim o pomenu prometne vzgoje otrok.
Na prvi šolski dan bo minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda pozdravil prvošolce Osnovne šole Josipa Plemlja na Bledu. Felda je pred začetkom šolskega leta vsem zaželel veliko uspeha. Izrazil je željo, da vsak po svojih močeh doprinese k soustvarjanju varnega in spodbudnega učnega okolja, da bo šola prostor, ki s posredovanim znanjem odpira vrata v svet sanj in želja.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo obiskala bolnišnično šolo ljubljanske pediatrične klinike. Premier Robert Golob bo medtem skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak pozdravil učence OŠ v Črni.
Prvošolci s tujim jezikom
Z novim šolskim letom se v osnovnem in srednjem šolstvu obeta vrsta novosti. Med drugim se uvaja postopoma prenovljeni koncept razširjenega programa, za tretješolce bo obvezno nacionalno preverjanje znanja, ki je bilo doslej obvezno v 6. in 9. razredu, prvošolci pa se bodo učili prvega tujega jezika.
V srednji šoli se izboljšujejo pravice do opravljanja mature v dveh delih in dveh zaporednih rokih za športnike.
Uvaja se tudi tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenščina ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji oz. so se vanj prvič vključili v 9. razred osnovne šole.
Prvi dan šole je vedno znova priložnost, da se voznike, otroke in starše spomni na pomembnost varnega in odgovornega obnašanja na cesti, ki otrokom omogoča varno pot v šolo. V tem smislu poteka tudi nacionalna preventivna akcija Varno v šolo z geslom Srce prometne varnosti smo vsi.
Kaj pravi statistika?
Pri Statističnem uradu RS so pogledali nekaj zanimivih podatkov o iztekajočem se šolskem letu.
“Od šolskega leta 2010/11, leta z najmanjšim številom osnovnošolcev v samostojni Sloveniji (161.046), je njihovo število stalno naraščalo, na začetku šolskega leta 2023/24 pa je znova nekoliko upadlo. V redni in prilagojeni osnovnošolski program je bilo tako vključenih 196.371 učencev ali skoraj 700 manj kot v predhodnem šolskem letu,” opisujejo na Sursu.
Prag prvega razreda osnovne šole je lani po njihovih podatkih prvič prestopilo 20.812 otrok. Otroci v Sloveniji začnejo obiskovati osnovno šolo pri šestih letih. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo pozneje kot vrstniki: “Ob začetku iztekajočega se šolskega leta je bilo tako med prvošolci 11,5 % sedemletnikov.”
Učence je v šolskem letu 2023/24 poučevalo 18.824 učiteljev in učiteljic, prvih je bilo 12 %, drugih pa 88 %. En učitelj oz. učiteljica je skrbela povprečno za 10 učencev oz. učenk. Poleg učiteljskega kadra je bilo v osnovnih šolah zaposlenih še 3.250 vodstvenih, svetovalnih ali drugih strokovnih delavcev.
Število dijakov spet višje
“V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 80.685 dijakov oz. za 4,2 % več kot šolskem letu 2022/23. Predvidevamo, da se bo v prihodnjih letih število dijakov še povečevalo, saj so v osnovnih šolah še večje generacije,” napovedujejo.
Z vidika vrste izobraževanja se je skoraj polovica dijakov (47 %) odločila za srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, nekoliko več kot tretjina (35 %) pa za srednje splošno izobraževanje. V srednje poklicno izobraževanje je bilo vključenih 16 % dijakov, v nižje pa 2 %.
Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Skoraj tri četrtine (73 %) dijakov moškega spola je v opazovanem letu obiskovalo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (42 % vseh dijakov) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %).
Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala v manjši meri (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so izbrala področje zdravstvo in socialna varnost (12 % vseh dijakinj), sledila sta področji transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (11 %) ter poslovne in upravne vede (prav tako 11 %).
