“Odgovorni za šolstvo mislijo, da je s tem sistemom vse v redu”
“Dobi tri ukrepe in ga premestijo na drugo šolo. S tem ne rešijo težave, s tem težavo samo premaknejo na drugo šolo,” opozarja Tian.
“Krepitev preventive na področju duševnega zdravja pomeni pogovarjati se, osveščati drug drugega, da zmoremo sodelovati, poskrbeti zase, ko začutimo, da nam je težko,” je prepričana vodja programov s področja duševnega zdravja na Zvezi Anita Ogulin Monika Erjavec Bizjak.
Na današnji okrogli mizi “Brez filtra” so pri Zvezi Anite Ogulin želeli poudariti tudi prav pomen preventive: “S pravilnim pristopom lahko znatno izboljšamo duševno zdravje posameznikov ter učinkovito preprečimo nastanek duševnih stisk.” Veliko vlogo pri duševnem zdravju otrok igrata tudi družina in šolsko okolje.
“Nočemo biti sami”
Na okrogli mizi “Brez filtra” so imeli glavno besedo najstniki, ki so delili svoje misli in izkušnje, ob tem pa pozitivno presenetili slehernega poslušalca. Njihovemu odkritemu, svežemu in zanimivemu razmišljanju o duševnem zdravju, stiskah mladih in šolskem sistemu bi morali prisluhniti tudi vsi odločevalci.
Ena od najstniških gostov – Maja – je pojasnila, da mladi težave v duševnem zdravju še vedno obravnavajo kot tabu temo. To je lahko tudi prepreka, da bi težave priznali in jih delili z drugimi.
Monika Erjavec Bizjak je simpatično Frido vprašala, kaj si mladi v resnici želijo, ko pred starši zavijejo z očmi in jim rečejo, naj jih pustijo pri miru ter da so v redu. Frida je odkrita priznala, da mladi včasih še sami ne vedo, kaj bi radi: “Ne vemo, kaj hočemo. Nočemo biti sami, hkrati pa smo jezni na starše, ker pridejo za nami.”
Tian je izpostavil, da mladi ogromno časa preživijo na spletu in se primerjajo z nekimi navideznimi ideali, kar ima lahko negativne posledice.
“Mislijo, da je s tem sistemom vse v redu”
Na okrogli mizi so se dotaknili tudi šolstva. “Odgovorni za šolstvo mislijo, da je s tem sistemom vse v redu. Če nekaj deluje, ne pomeni, da je vse v redu in da se tega ne da izboljšati. Svet, generacije se spreminjajo, šolski sistem bi se moral temu prilagajati.”
Tian je prepričan, da bi bilo treba šolski sistem nujno spreminjati, nekatere stvari dodajati, druge pa odvzemati. Ugotavlja, da je v šolskem sistemu tudi veliko balasta. Sam bi si želel več razrednih ur, kjer bi se lahko več pogovarjali.
Monika Erjavec Bizjak je ob tem poudarila, da je šola prostor, kjer otroci preživijo ogromno časa: “Zaskrbljujoče je, da se kar dve tretjini otrok v šoli ne počutita varni.”
Tian je bil zelo oster do trenutnih vzgojnih ukrepov za učence, t. i. “bullyje” (ustrahovalce): “Ti vzgojni ukrepi ne delujejo. Dobi en vzgojni ukrep, se mu zdi še fajn. Dobi tri ukrepe in ga premestijo na drugo šolo. S tem ne rešijo težave, s tem težavo samo premaknejo na drugo šolo.” Predlagal je, da bi bile kazni za “bullyje” takšne, da bi tudi rešile težavo, da bi se morali ti učenci poglobiti in raziskati denimo področje ustrahovanja in duševnega zdravja. Tako bi po njegovem mestu vsaj začeli razmišljati o težavi na drugačen način. Izsledke svojega raziskovanja bi morali predstaviti na razredni uri, se skupaj z razredom o tem pogovoriti.
Frida je dodala, da se “bullyji” bojijo pokazati šibkost in z ustrahovanjem morda iščejo pozornost, ki je doma ne dobijo: “Sami sebi ne morejo dokazati, da so dovolj dobri.” Sama je bila tudi žrtev bullyjev, a je čez čas spoznala, da ni problem v njej, ampak v njih.
“Duševne stiske otrok in odraslih vse večje”
“Duševno zdravje je ključno za splošno dobro počutje, saj vpliva na fizično zdravje in delovanje na čustveni, miselni ter družbeni ravni. Omogoča lažje soočanje z izzivi, stresom in neprijetnimi dogodki ter odpira priložnosti, dobre odnose in prilagodljivost,” opozarjajo pri Zvezi Anite Ogulin.
Na Zvezi poskušajo preventivne ukrepe na področju duševnega zdravja čim bolj vpeljati v širok spekter na področju, mladinske in družine. V sklopu humanitarnega programa zagotavljajo brezplačne svetovalne in terapevtske storitve za ranljive skupine, ki imajo težave s psiho-socialnim počutjem in jih je vse več po Sloveniji. Temelji na krepitvi odpornosti in duševnega zdravja posameznikov. S pomočjo 16 terapevtov, ki delujejo po vsej državi, omogočajo brezplačna terapevtska svetovanja tistim, ki potrebujejo podporo.
“Duševne stiske odraslih, otrok in mladostnikov so vse večje. Na nas se obrača vedno več ljudi in staršev otrok, ki iščejo hitro ter učinkovito pomoč za svoje otroke in zase. V povprečju naši terapevti vsak mesec obravnavajo več sto terapevtskih ur. Na Zvezi Anita Ogulin se trudimo, da bi ponudili pomoč vsakemu posamezniku, ki se znajde v duševnih stiskah, hkrati pa želimo veliko poudarka dati tudi na preventivo in na način preprečiti nastanek najhujših stisk. V ta namen smo že leta 2015 skupaj s strokovnjaki oblikovali program za krepitev duševnega zdravja »Dobro sem«, ki deluje na področju preventive,” pojasnjuje sekretarka, Tanja Petek. Ob tem dodaja, da ljudje, ki se znajdejo v stiski pogosto ohromijo. S pomočjo terapije ti ljudje prepoznajo stisko svojo, se z njo spopadejo.
Program Dobro sem je namenjen krepitvi duševnega zdravja ranljivih skupin, kjer brezplačno pomagajo posameznikom, ki iščejo pomoč v svojih lokalnih skupnostih preventivnih delavnic za krepitev duševnega zdravja. Ključna prednost programa je večja dostopnost preventivnih oblik pomoči na področju duševnega zdravja. Program zajema tri module: za otroke (6–12 let), mladostnike (13–18 let) in odrasle.
“Od začetka letošnjega šolskega leta program vsebuje tudi poseben modul za mladostnike, saj se zavedamo, da je obdobje adolescence lahko še posebej zahtevno. Naš novi modul, namenjen mladim, je zasnovan tako, da spodbuja njihovo samozavest, izboljšuje socialne veščine in pomaga pri obvladovanju stresnih situacij. To se pri mladih zelo v porastu,” pojasni Monika Erjavec Bizjak. Dodaja, da v zadnjem času opažajo, da se duševne stiske povečujejo tudi med otroki in mladostniki: “Glavna sprožilca stisk pri mladih in otrocih izhajata iz domačega ter šolskega oziroma medvrstniškega okolja. Z razmahom sodobnih družbenih platform se vedno pogosteje v šolah pojavlja medvrstniško nasilje. Zelo pogosto se pri mladostnikih pojavlja občutek osamljenosti in nerazumevanja.”
