V naši bližini razglasili epidemijo ošpic

Epidemiologi opozarjajo, da je glavni razlog za povečano število primerov ošpic nizka precepljenost.

V delu tuzelskega kantona na severovzhodu Bosne in Hercegovine so razglasili epidemijo ošpic, poročajo mediji v BiH. Epidemiologi opozarjajo, da je glavni razlog za povečanje števila obolelih nizka precepljenost. V tuzelskem kantonu je z dvema odmerkoma cepiva cepljenih manj kot dve tretjini otrok.

V Tuzli in Živinicah v tuzelski županiji, kjer so minuli konec tedna razglasili epidemijo ošpic, so od začetka leta do nedelje po poročanju sarajevskega portala Klix zabeležili 48 primerov ošpic. Oboleli prihajajo iz različnih starostnih skupin, največ med njimi je otrok.

Zaradi ošpic so na kliniki za otroške bolezni v Tuzli do konca tedna hospitalizirali 13 otrok. Vsi so imeli težje simptome in nihče od njih ni bil cepljen.

Epidemija jih ni presenetila

Epidemiolog z zavoda za javno zdravstvo tuzelskega kantona Blaško Topalović je poudaril, da jih pojav ošpic ni presenetil zaradi dokaj nizkega števila cepljenih otrok.

V tuzelskem kantonu s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ni cepljena več kot tretjina otrok, čeprav je cepljenje obvezno. Prvi odmerek cepiva je po besedah Topalovića prejelo 62 odstotkov otrok, prav toliko pa tudi drugi odmerek.

Po zadnjih objavljenih podatkih Inštituta za javno zdravstvo bosansko-hercegovske entitete Federacije BiH je precepljenost proti ošpicam leta 2022 znašala okoli 52 odstotkov. Za oblikovanje kolektivne imunosti mora biti cepljenih približno 95 odstotkov prebivalstva.

V Federaciji BiH, eni od dveh entitet, so se z epidemijo ošpic nazadnje spopadali leta 2019. Za ošpicami je takrat zbolelo okoli 1300 ljudi. Pred tem so epidemijo ošpic imeli tudi med letoma 2014 in 2015, ko je zbolelo več kot 5000 ljudi.

Kaj so ošpice?

“Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča veliko število smrti po svetu. Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih kot so vrtci, šole, množične prireditve,” pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kako poteka bolezen?

“Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog 10 dni, lahko od 7 do 18 dni. Pričetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino,” potek bolezni opiše NIJZ.

Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni.

Kdo spada v najbolj tvegane skupine?

Na NIJZ pojasnjujejo: “Največje tveganje za zaplete in tudi smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe. Zapleti se pojavijo pri približno 30 % primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.“