Otroci, ki radi berejo, odrastejo v bolj prilagojene najstnike

Čeprav otroke veliko bolj pritegnejo elektronske naprave, je pomembno, da v roke čim pogosteje vzamejo knjige.

O prednostih branja je bilo že veliko povedanega. Branje ne le razširja obzorja, ampak spodbuja tudi domišljijo. Nova raziskava je pokazala, da otroci, ki veliko berejo, zrastejo v bolj prilagojene najstnike.

V raziskavo so vključili več kot 10.000 otrok, starih od devet do 13 let, ki so bili del dolgoletne raziskave o razvoju možganov in zdravju otrok. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki jim je branje v otroštvu predstavljalo zabavo, bili na več področjih bolj uspešnih od svojih sovrstnikov. Boljše rezultate so imeli na testiranju veščin, kot sta spomin in razvoj govora. Manj težav so imeli na vedenjskem področju, manj pogosti so bili pri njih znaki depresije, določene prednosti so se pokazale v strukturi možganov.

Večja samozavest?

Branje naj bi bilo povezano ne samo z boljšimi rezultati na testiranjih, ampak tudi s stvarmi, ki na prvi pogled niso vidne. Otroci, ki več berejo, naj bi bili kasneje manj osamljeni in naj bi imeli večje samospoštovanje.

Raziskovalci so imeli na razpolago ne samo rezultate testiranj in odgovore staršev, ampak tudi slike možganov. Odkrili so, da razlike v strukturi otroških možganov delno pojasnijo povezavo med zgodnjim branjem ter boljšimi rezultati in boljšim duševnim zdravjem.

Starši so odgovarjali na vprašanja o aktivnostih otrok, med tem tudi o veselju do branja. Povedati so morali, kdaj so otroci začeli brati in koliko časa tej aktivnosti posvetijo.

Nekaj več kot polovica otrok spada v skupino »zgodnjih« bralcev, ki so brali od tri do deset let. Preostali (48 %) ali niso brali za zabavo ali pa so to začeli v zadnjih nekaj letih. Raziskava je pokazala, da so imeli prvi boljše rezultate na standardnih testiranjih spomina, govora in sposobnosti obdelave verbalnih informacij. Poleg tega so imeli manj vedenjskih težav (bili so manj agresivni) in manj znakov depresije.

Branje krepi možgane

Magnetna resonanca je pokazala večji volumen tkiva v predelu možganov, povezanim z branjem in obnašanjem pri otrocih, ki so dlje časa brali. Te razlike naj bi delno pojasnile razlike, povezane z branjem v mladih letih.

Branje je ne samo zabava, ampak tudi koristno početje. Spodbuja kreativnost, miselne procese, krepi empatijo in zmanjšuje stres. Poleg tega pa izboljšuje kognitivne sposobnosti možganov, duševno zdravje in strukturo možganov, kar je temeljni kamen za prihodnje učenje in dobrobit.

Pri tistih, ki so prej začeli brati za zabavo, se je pokazala še ena dobra plat branja – manj časa preživijo pred raznoraznimi ekrani in spijo več časa od svojih vrstnikov. Tudi to lahko pomaga razložiti razlike med otroki na testiranjih.