Rak jajčnikov: Od tveganja in simptomov do zdravljenja

Žal večino primerov bolezni odkrijejo šele, ko se pojavijo težave, kar je običajno, ko se je rak jajčnikov že razširil.

Rak jajčnikov nastane zaradi nenadzorovanega razraščanja nenormalnih celic v jajčnikih, jajcevodih ali trebušni mreni. Tako kot pri vseh vrstah raka, se lahko tudi te rakave celice razširijo (metastazirajo) – sprva v bezgavke in bližnje organe v trebušni votlini, nato pa po krvi ali limfi tudi v oddaljene dele telesa, denimo v pljuča ali jetra.

Tako pravi specialistka internistične onkologije asist. dr. Nina Fokter Dovnik, dr. med., iz UKC Maribor, ki pojasnjuje, da žal večino primerov raka jajčnikov odkrijejo šele, ko se že pojavijo težave – to pa je običajno v napredovalih stadijih bolezni (stadij III ali IV), ko se je rak že razširil.

8. maj je svetovni dan ozaveščanja o raku jajčnikov. V Sloveniji na leto za to obliko raka zboli nekaj manj kot 200 žensk. Med raki rodil ima rak jajčnikov najvišjo umrljivost.

Če težave trajajo več tednov, je treba obiskati zdravnika

“Simptomi raka jajčnikov se lahko pojavijo že prej, vendar so tako nespecifični, da le redko pripeljejo do pravočasne diagnoze,” pojasnjuje onkologinja. Med znaki so: bolečine v spodnjem delu trebuha ali križu, občutek napihnjenosti, pogosto ali težko zadrževanje uriniranja, napenjanje, spremenjeno odvajanje blata, hitra sitost, izguba apetita in nenamerno hujšanje.

“Če se katera od teh težav – ali kakršna koli druga – pojavlja dalj časa, denimo več tednov, je vsekakor smiselno obiskati zdravnika, da se odkrije vzrok, četudi se simptomi sprva zdijo nepomembni ali splošni,” svetuje. Če raka jajčnikov odkrijejo v zgodnjem stadiju, je to največkrat po naključju – denimo pri slikovni preiskavi (ultrazvok, MRI ali CT), opravljeni zaradi druge težave. “Žal presejalnega programa ni, saj nobena od do zdaj preizkušenih metod ni znižala umrljivosti zaradi bolezni,” dodaja.

Dejavniki tveganja

Po besedah dr. Nine Fokter Dovnik za rakom jajčnikov najpogosteje zbolevajo starejše ženske – po 55. letu starosti. To je posledica tega, da je v višji starosti več možnosti, da pride do napake pri delitvi celic. K nastanku bolezni prispevajo tudi hormonski dejavniki – nekateri povečujejo tveganje, drugi pa imajo zaščitni učinek.

Varovalno pred rakom jajčnikov delujejo:

• Nosečnost oziroma rojstvo otroka
• Dojenje
• Uživanje kontracepcijskih tablet

Med splošne dejavnike tveganja za nastanek raka na jajčnikih pa sodijo debelost, kajenje, sladkorna bolezen, endometrioza, azbest ter uživanje hormonske nadomestne terapije v menopavzi.

Okvare na genih in dedna obremenjenost

“Večje tveganje za raka na jajčnikih imajo tudi ženske, ki so že imele raka dojk– bodisi zaradi hormonskega vpliva bodisi zaradi genetskih mutacij, ki povečujejo tveganje za različne vrste raka, med drugim raka dojk, jajčnikov in prostate. Najbolj ‘znani’ mutaciji sta BRCA 1 in 2, vendar obstajajo tudi druge,” pojasnjuje onkologinja.

Doda, da so nekatere mutacije dedne – denimo BRCA 1 in 2, pa tudi sindroma Lynch in Peutz-Jeghers ter nekateri drugi. “Pri vseh ženskah z diagnozo raka jajčnikov se opravi molekularna analiza, in če odkrijejo katero od dedno pogojenih mutacij, se pacientki ponudi napotitev na genetsko testiranje in svetovanje, če si tega želi. V primeru ugotovljene dedne mutacije se lahko nato testira tudi ožje sorodnike. Zdrave osebe (ne glede na spol) z ugotovljenimi mutacijami so deležne natančnejšega spremljanja, v nekaterih primerih pa so možni tudi preventivni ukrepi, kot so preventivna odstranitev dojk, jajčnikov in  jajcevodov,” pove dr. Nina Fokter Dovnik.

Daljše preživetje in boljša kakovost življenja

Sodobno onkološko zdravljenje ne stremi le k podaljšanju preživetja, temveč tudi k ohranjanju oziroma izboljšanju kakovosti življenja. Kljub temu bolezen in zdravljenje pogosto spremljajo neželeni učinki, ki jih skušajo ublažiti s podpornimi terapijami.

“V zgodnjih stadijih je bolezen ozdravljiva – osnovna načina zdravljenja sta radikalna operacija in kemoterapija. Če rak še ni zajel trebušne mrene, so možnosti za dolgoročno ozdravitev večje. V napredovalih stadijih pa se kljub zazdravitvi bolezen pogosto ponavlja – a to ne pomeni, da se bo nujno ponovila pri vseh bolnicah,” poudarja onkologinja.

Psihološko breme bolezni

Na vprašanje, kaj poleg fizičnih simptomov še znižuje kakovost življenja bolnic z rakom jajčnikov, dr. Nina Fokter Dovnik odgovarja, da je pomemben dejavnik tudi psihološko breme bolezni. “Tudi v primeru ozdravitve ali dolgoročne zazdravitve ostane prisotna napetost pred rednimi kontrolnimi pregledi, ki jih spremlja strah pred ponovitvijo,” pravi.

Čeprav za raka jajčnikov ne obstaja učinkovit presejalni program, je udeležba v obstoječih presejalnih programih (za raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa) izredno pomembna. Presejalni programi dokazano zmanjšujejo umrljivost zaradi raka.