Posebna vzgoja, polna svobode: slovenska družina, ki navdušuje
Redko srečamo družino, ki potuje z otroki po vsem svetu, se sredi letališč loteva akrobatskih vaj in vzgaja ob zvokih žonglerskih rekvizitov.
V času, ko iščemo nove načine povezovanja in izražanja, družina Vrdjuka Kekec navdihuje s svojo nevsakdanjo življenjsko potjo. Tina in Matjaž sta umetnika in starša, ki združujeta sodobno cirkuško umetnost z vsakdanjim družinskim življenjem.
Kako sta se spoznala in kako zaljubila?
Tina: Zanimivo, spoznala sva se na delu in iskrica je preskočila takoj. Takoj sva se začela pogovarjati o željah za prihodnost, ustvarjanju, kreativi…
Matjaž: Podjetje za katerega sva delala, naju je dalo delati na isti projekt, ki je potoval po celi Sloveniji. Tako da sva se v tistem času dosti družila in se imela priložnost spoznati. Hitro sva videla, kako sva si podobna.
Koliko potujete, koliko ste zdoma?
Tina: Zelo radi smo doma, čeprav smo veliko zdoma. V najinem delu so sezone, ko res dosti delava. To je čas, ko so pri nas dosti babice, ki čuvajo otroke, po vsaki taki sezoni si privoščimo oddih – januarja daljši, potem pa več krajših. Imamo nenapisano pravilo, da vsake tri mesece nekam pobegnemo. Radi raziskujemo, radi imamo kulturo, umetnost, zgodovino, temperamentne ljudi, drugačne izkušnje. Radi imamo tudi obdobja, ko smo več doma – marec, november recimo. Takrat imamo neko klasično dnevno rutino, ki nam tudi odgovarja, čeprav za nas ne sme predolgo trajati, smo radi aktivni.
Kako je vzgajati otroke v “cirkuški družinici”, kako poteka vaš vsakdanjik doma?
Matjaž: Tako kot je Tina prej povedala, odvisno od sezone. Trudiva se, da smo aktivni, hodimo na sprehode, žongliramo v naravi, otroke vključujeva v najine aktivnosti. Zelo pa nama je pomembno, da se zvečer podružimo, da samo smo, se pogovarjamo, ‘pocartamo’. Tega je nekoliko manj v glavnih sezonah, ampak se trudiva, da vseeno čim več. Čas beži in ti trenutki so neprecenljivi.
Kako so nad cirkusom navdušeni vaši otroci in kako aktivni so?
Tina: Do sedaj so navdušeni. Lejla Arija sploh nad akrobatskim drogom in svilo, ki sta jo prevzela na žonglerskih konvencijah, Lenon Ari pa je tudi pravi mali akrobat. Vsi trije odraščajo v okolju, kjer je polno aktivnosti, preizkušajo se v raznih panogah, pomembno nama je, da so svobodni in jih ne uokvirjava. Nikoli nisva kričala za njimi “joj pazi, da ne padeš”, pustiva, da so aktivni, če padeš, se pobereš in greš naprej. Pustiva, da se umažejo, polijejo, plešejo po dežju …
Ogromno potujete, ogromno se izobražujete tudi v tujini – kako vse to počnete kot družina, koliko prilagajanja je potrebnega?
Matjaž: Predvsem ne smeš komplicirati. Drug drugemu se prilagajamo, ker se moramo, ker je tak tempo, tako pač je. Ne obremenjujemo se s tem, gremo s tokom. Je pa z malim otrokom bilo kar zahtevno, sedaj je vedno lažje.
Tina: Najtežji del je pakiranje in pospravljanje, vse ostalo je zabava.
Kje so pri potovanjih največje težave?
Tina: Težav ne vidim, razen pakiranja. Parkiranje je kar izziv. Morda bi še izpostavila tretje države in zdravstvo. Lenon Ari še ni bil eno leto star, ko smo potovali na Šri Lanko in je imel teden dni vročine. Ni mi bilo čisto vseeno.
Kaj so prednosti – kako se to vidi na otroku?
Matjaž: Prednosti je nešteto. Tu mislim od spoznavanja in sprejemanja različnih kultur, spoznanja koliko je drugačnih priložnosti, kaj vse je dosegljivo, kaj vse je na svetu možno. Do tega, da so te izkušnje šola za življenje, samostojnost, komunikacija, učenje tujih jezikov. Ni je šole, ki bi to nadomestila. Otrok s potovanju dobiva širino.
Kaj bi radi sporočili glede Festivala na Ptuju?
Matjaž: Leta 2005 je bil EJC na Ptuju. To je leto, ko sem začel žonglirati, ker so me žonglerji in cirkuška scena tako prevzeli. Ko sem spoznal Tino, sem ji rekel: “To želim enkrat pripeljati na Ptuj”. In sedaj je tukaj, EJC 2026 je pred vrati.
Tina: Evropska žonglerska konvencija vsako leto poteka v drugem kraju v Evropi in je največji cirkuški dogodek na svetu, obiščejo jo žonglerji, akrobati, cirkusanti iz celega sveta. Pomeni veliko priložnost za Slovenijo, Ptuj in našo mladino, je družinski festival. Družinsko jo obiščemo vsako leto in neizmerno sva ponosna, da jo bomo pripeljali na Ptuj.
Matjaž: Konvencija bo potekala od 1. do 9. avgusta 2026 in v teh devetih dneh se bo zvrstilo ogromno delavnic, predstav, uličnih dogodkov, cirkuških neformalnih izobraževanj. 9 dni bo Ptuj cirkuško mesto. Na Panorami pod gradom bo kamp, kjer bodo žonglerji bivali, vso ostalo dogajanje bo potekalo v neposredni bližini. Že sedaj sva v iskanju podjetij, ki bodo v tem videla priložnost in nas podprla, saj gre za velik organizacijski in finančni zalogaj.
Kaja vama je pri cirkusu najbolj všeč?
Tina: Všeč mi je cirkus kot umetnost, ki je tako široka, svobodna. Cirkus je lahko vse – petje, ples, žongliranje, akrobatika. Ta širina mi daje svobodo, da sem lahko kreativna in ustvarjam predstave drugačne, zanimive za široko publiko in vse starostne skupine.
Matjaž: Da smo aktivni in se ne omejujemo. Da gremo s tokom in nam je cilj vsega naša sreča. Da se na nič ne vežemo in smo v vsakem trenutku pripravljeni karkoli izpustiti in se prilagoditi novemu tempu, življenjskih težnjam.
Mamica Tina: jo je kdaj strah za otroka?
Vas je kdaj kot mamico strah za otroka – pri akrobacijah, ki so za nepoznavalce kar adrenalinske ..?
Tina: Ne, niti malo. Ker vem, da lahko zaupam tistemu, ki ima potrebno znanje.
Kaj vam je dalo materinstvo?
Tina: Dalo mi je moč, dalo mi je brezpogojno ljubezen, dalo mi je potrpežljivost in najlepše trenutke.
Kako ste skrbeli za gibanje med nosečnostjo?
Tina: Gibala sem se enako kot prej – tek, akrobacije na drogu dokler je šlo, savnanje, hoja… Vse to je pripomoglo, da je tudi porod lepo potekal.
Kako kmalu po drugem porodu ste prišli spet v formo?
Tina: Po drugem je trajalo dlje, predvsem zato ker nisem imela toliko časa za šport. Prava forma šele po kakšnem letu.
Očka Matjaž: “Najtežje je vkrcanje na letalo”
Kako je biti očka na potovanjih – za katere zadeve poskrbite vi in za katere vaša soproga?
Matjaž: Očka na potovanjih je biti odlično, sem eden tistih, ki ga zanima veliko novih stvari in jih seveda želim sam tudi raziskati oz. odkriti in seveda, če odkrivamo nove stvari skupaj z otroki, je to odlično. Moja naloga je, da poskrbim za lokalne prevoze in da je nahrbtnik poln stvari, ki jih potrebujemo za določeno lokacijo. Naloga Tine pa je, da pazi predvsem na čas – da ne zamudimo kakšnega leta. Bi se nam lahko hitro zgodilo.
Kaj vam je pri potovanjih z najmlajšimi najtežje? Kje so največji izzivi in kako jih rešujete?
Matjaž: Najtežje je vkrcanje na letalo, z vsemi kovčki in nahrbtniki, plus otroci… to je najbolj stresen del potovanja, tako da je ob prihodu na letališče res prva stvar to, da damo kovčke na check in in potem smo nekoliko bolj svobodni.
Kaj svetujete ostalim staršem, ki se odpravljajo z otroki po potovanjih? Kakšen koristen nasvet?
Ko potujete v neznane kraje, pričakujte in drznite si doživeti nezano, spontanost in ne stvari preveč planirati.
Kaj pa staršem, ki bi radi otroka vpisali v delavnico cirkusa?
Če razmišljate o vpisu svojega otroka v delavnico cirkusa, je to ena izmed najboljših idej. Storite to takoj, kajti ciruks spodbuja pri otroku res veliko stvari, od motorike, koncentracije, javnega nastopanja…
Je miks gledališča, športa, primeren za individualce in skupine, tako da se lahko otrok hitro znajde v njem. Cirkus je res odličen za razvoj kognitivnih sposobnosti. Iz srca svetujem, da obiščete z družino evropsko žonglersko konvencijo.
