Izobraževalni kviz: naši bralci dobro poučeni o prehranskih dopolnilih za otroke.
Na našem starševskem portalu Mama.Zurnal24.si smo izpeljali izobraževalni kviz za starše na temo prehranskih dopolnil za otroke. Od več kot 1.200 bralcev, ki je izpolnilo kviz, jih je več kot polovica (56 %) na vsa vprašanja odgovorila pravilno. Vprašanja so se nanašala na prehranska dopolnila, ki vsebujejo več sestavin in so prilagojena otrokom.
Večina vprašanih (88 %) je dobro vedela, da je jod potreben za rast otrok, ima vlogo pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože ter ima vlogo pri nastajanju ščitničnih hormonov in normalnemu delovanju ščitnice.
Večina (91 %) vas je dobro vedela, da prispeva niacin k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju, zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter k ohranjanju zdrave kože in sluznic.
Pravilno ste odgovarjali (86 %), da vitamin D prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema pri otrocih in je potreben za normalno rast in razvoj kosti otrok, prev tako ste prepoznali (90 %) pozitivne učinke omega-3 maščobnih kislin.
Najslabše ste se izkazali pri probiotikih
Še največ napakic (več kot 31 % napačnih odgovorov) ste imeli starši in bralci pri zadnjem vprašanju o probiotikih, zato v članku ponujamo nekaj zanimivih dejstev o teh »čudežnih« bakterijah. Na temo probiotikov je bilo v zadnjem desetletju opravljenih in objavljenih ogromno raziskav, ki vključujejo probiotike. V nadaljevanju predstavljamo le nekaj povzetkov raziskav, ki so se nam zdele najbolj zanimive.
Ena od zanimivih raziskav je bila objavljena leta 2017 v reviji “JAMA Pediatrics” in je raziskovala učinek probiotične terapije na vedenjske in psihološke simptome pri otrocih z razdražljivim črevesjem (“Effect of Probiotics on Behavioral and Psychological Symptoms of Irritable Bowel Syndrome in Children: A Randomized Controlled Trial”).
Eden od glavnih rezultatov raziskave je bil, da so otroci, ki so prejemali probiotike, izkazali izboljšanja v nekaterih vedenjskih in psiholoških simptomih v primerjavi s placebom. Opazili so tudi zmanjšanje anksioznosti in depresije ter izboljšanje kakovosti življenja. Čeprav ta študija ne obravnava neposredno vedenja izven konteksta IBS, ponuja vpogled v možne povezave med probiotično terapijo in psihološkimi vidiki zdravja pri otrocih.
V istem letu so strokovnjaki objavili še eno zelo zanimivo študijo z naslovom: “Probiotics for the Prevention of Pediatric Allergic Diseases”. Analizirala je rezultate različnih raziskav, ki so preučevale vpliv probiotikov na preprečevanje alergijskih bolezni pri otrocih. Strokovnjaki so ugotovili, da lahko probiotiki, zlasti v obdobju nosečnosti in v zgodnjem otroštvu, zmanjšajo tveganje za razvoj alergijskih bolezni, vključno z atopijskim dermatitisom (ekcemom) in alergijskim rinitisom (seneni nahod). Avtorji so sicer poudarili, da so potrebne dodatne raziskave za potrditev teh učinkov in za boljše razumevanje specifičnih mehanizmov, s katerimi probiotiki vplivajo na razvoj alergijskih bolezni.
Zanimiva doktorska naloga
Smo pa tudi Slovenci zelo aktivni pri raziskovanju pozitivnih učinkov probiotikov. Na straneh Univerze v Mariboru (medicinske fakultete) lahko najdete denimo doktorsko delo z naslovom: “Vpliv probiotikov na zdravljenje in ponovitve okužb sečil pri otrocih.”
Kot piše v izvlečku, “so okužbe sečil (OS) v otroški dobi so pogoste in lahko vodijo v pozne zapleti. Pri skoraj tretjini otrok se lahko OS ponovijo in nekateri otroci potrebujejo antibiotično zaščitno. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali imajo probiotiki ugoden učinek pri zdravljenju in preprečevanju OS pri otrocih, glede na mehanizem nastanka OS in značilnosti probiotikov. Podobnih večjih raziskav na tem področju nismo zasledili. Najprej smo predklinično testirali učinkovitost nekaterih probiotikov na Escherichio coli (E. coli), najpogostejšo povzročiteljico OS in občutljivost probiotikov na antibiotike. Večina probiotikov je pokazala za polovico manjši učinek na E. coli od antibiotikov. Najoptimalnejši probiotični sev, Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), smo nato uporabili v pilotski, dvojno slepi, randomizirani, s placebom kontrolirani, prospektivni raziskavi, v kateri smo preverjali njegovo učinkovitost pri zdravljenju in preprečevanju OS pri otrocih. Raziskava je potekala l.2016 na Otroškem odd. Splošne bolnišnice Celje. Vključili smo 30 otrok z OS, ki so med zdravljenjem in nato še pol leta prejemali probiotk/placebo. Otroci, ki so ob antibiotiku prejemali probiotik, so potrebovali 1,5 dan krajši čas antibiotičnega zdravljenja in 2 dni manj hospitalizacije. Manj otrok s probiotikom je imelo ponovitev OS. Potrebne bodo študije na večjem, bolj homogenem vzorcu otrok, za potrditev rezultatov te pilotske študije.”
Raziskav na temo probiotikov in otrok je še veliko, pred začetkom jemanja probiotikov je vedno priporočljivo posvetovanje z zdravnikom, še posebej, če ima otrok oslabljen imunski sistem ali obstoječe zdravstvene težave.
