To so znaki, da je vaš otrok žrtev spletnega nasilja
V digitalni dobi obstaja nevarnost, da otrok hitro postane žrtev spletnega nasilja. Starši morajo zato biti pozorni na znake, ki kažejo, da se z otrokom nekaj dogaja.
Spletno nasilje je strmo v porastu. Na podlagi raziskave, ki so jo opravili na safe.si, točki ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje, je kar 57 odstotkov otrok že doživelo spletno nasilje. Čeprav številni starši upajo, da njihov otrok tega ne bo doživel, pa Ajda Petek svetuje, da se mora vsak starš znati spoprijeti s temi težavami.
Petek je pojasnila, da je prvi korak pomoči, da se zavedamo, da je morda tudi naš otrok prejemnik dotične vsebine. Obenem je nujno, da se z otrokom pogovorimo tudi o soglasju, saj je pošiljanje nezaželenih spolnih vsebin pravzaprav nasilno dejanje oziroma zloraba.
Pogovor je ključen
“Treba je imeti veliko pogovorov z dekleti na to temo, kako naj ravna, kako naj pove. Skupaj morate iskati neko rešitev. Dekleta večinoma to ignorirajo, ker je tega enostavno preveč. Ni to stvar za zanemariti, saj se tako stvari normalizirajo,” je poudarila strokovnjakinja ter dodala, da se morajo tudi starši s sinovi pogovoriti, da je treba pred pošiljanjem dotičnih vsebin pridobiti soglasje.
Obenem se je treba pogovoriti tudi o lastnem odnosu do golote ter otroku pojasniti, kakšne vrednote so to ter kaj s tem sporočamo. Strokovnjakinja svetuje, da starši s takšnimi pogovori začnejo čim prej, še posebej, kadar je otrok izpostavljen intimnim trenutkom.
A vseeno to ni le enkratni pogovor, ampak ga je treba ponavljati. S starostjo se namreč ta tema poglablja, zaradi česar relevantnost postaja drugačna.
Kako prepoznati, da je naš otrok žrtev spletnega nasilja?
Ena očitna stvar je sama raba naprav. Kot starši moramo biti pozorni na to, da otrok veliko časa preživi na napravah. Prav tako je nenadno prenehanje uporabe naprav razlog za skrb.
Otrok, ki je žrtev spletnega nasilja, je tudi pogosto skrivnosten in skriva zaslon pred ostalimi. Prav tako se običajno izogiba pogovoru o uporabi naprav in ima posesiven odnos do telefona. Takrat je otrok tudi živčen in razburjen med uporabo in po uporabi naprave.
“Čustveni in vedenjski znaki. Recimo, da se začne zapirat vase in da se izogiba druženju, da niha razpoloženje in doživlja čustvene izbruhe,” je pojasnila. Pri tem sta lahko tudi dva pola, otrok lahko postane agresiven ali pa prične izražati simptome depresije. To lahko tudi kasneje vpliva na otrokovo vedenje ter tudi uspeh v šoli.
Čeprav se otroci zavedajo, da so odrasli tisti, ki lahko v dotičnih situacijah pomagajo ter vedo, kje najti pomoč, se tega izogibajo. Kot je še pojasnila Petek, se mladi največkrat za pomoč obrnejo na sovrstnike, saj se bojijo posledic. A kot opozarja strokovnjakinja, je to lahko tudi precej škodljivo. Več o tem lahko slišite v spodnjem podkastu.
