Toksoplazmoza: včasih je bilo več žensk prekuženih

Če je bodoča mamica prekužena, bo imela malce bolj mirno nosečnost …

“Toksoplazma je enocelični zajedavec, ki je razširjen po vsem svetu. Pri toplokrvnih živalih in človeku povzroča eno izmed najbolj pogostih in razširjenih parazitskih okužb. Imenujemo jo toksoplazmoza in sodi med pomembne okužbe z živili,” v svoji brošuri namenjeni nosečnicam opozarjajo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ocenjujejo, da okuženost prebivalstva s toksoplazmo v nekaterih državah dosega 95 odstotkov, v Evropi 50 odstotkov. V razvitem svetu prekuženost pada. V Sloveniji je bilo med leti 2005–2014 prijavljenih 222 primerov toksoplazmoze. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo prekuženih 52 odstotkov žensk, v devetdesetih letih pa je prekuženost padla na 37 odstotkov. Ocenjena pogostost primarne okužbe s toksoplazmo med nosečnostjo je 0,75 odstotka.

“Toksoplazmoza pri zdravih ljudeh navadno poteka brez simptomov in zapletov. Pri imunsko oslabljenih in pri nosečnicah pa lahko pusti hude posledice,” opozarjajo na NIJZ.

Tvegana živila so:

1. Surovo, toplotno nezadostno obdelano meso (predvsem svinjsko, ovčje, kozje, divjačina, redko goveje, perutnina).
2. Surova, slabo oprana zelenjava in sadje.
3. Fekalno onesnažena pitna voda.
4. Lahko tudi surove, toplotno nezadostno obdelane školjke, jajca, nepasterizirano mleko (npr. surovo ovčje ali kozje mleko).

Najpomembnejši dejavnik tveganja za okužbo je po njihovih navedbah uživanje nezadostno toplotno obdelanega mesa.

Kaj imata skupnega toksoplazma in mačka?

Za svoj popolni razvoj toksoplazma potrebuje mačko, ki je njen končni gostitelj, pojasnjujejo na NIJZ. Mačka se okuži z zaužitjem okuženih malih glodavcev, ptičev, drugih malih živali ali z zaužitjem nezadostno toplotno obdelanega mesa, ki vsebujejo tkivne ciste parazitov. V črevesu mačke se toksoplazma razmnožuje, pri tem nastanejo oociste, ki jih mačka z iztrebki izloči v okolje.

“Sproščene oociste dež raznosi na velike površine, v vodo površinskih vodotokov. V zemlji in vodi preživijo več mesecev. Na tak način se lahko z oocistami onesnažijo tudi sadje, zelenjava, pitna voda, morje,” opisujejo.

Čeprav mačka izloča veliko število oocist, navadno ni videti bolna. Mačke izločajo oociste v iztrebkih še tri tedne po okužbi s toksoplazmo. Oociste izločajo predvsem mačji mladički in mlade mačke, manj verjetno odrasle mačke. “Mačke ne hranimo s surovim ali toplotno nezadostno obdelanim mesom. Bolj priporočljiva je konzervirana mačja hrana, ki ne vsebuje parazitov. Izogibamo se stikom z mačjimi iztrebki in materiali, ki so lahko onesnaženi z mačjimi iztrebki. Pri delu s temi materiali uporabljamo rokavice. Mačje stranišče čistimo redno vsak dan, oociste toksoplazme v mačjih iztrebkih namreč postanejo kužne po 1–5-ih dneh,” opisujejo.

Tudi posodo za mačjo hrano po njihovih navodilih čistimo dnevno. Mačje zaboje redno razkužujemo. Pri čiščenju in razkuževanju uporabljamo rokavice, po zaključenem delu si temeljito umijemo roke. Zaloge peska pokrijemo, da jih mačke ne onesnažijo z iztrebki – oocistami.

V času nosečnosti naj mačje stranišče, zaboje, ležišče in posodo za hrano čisti in vzdržuje nekdo drug. Le izjemoma, če to ni možno, delo opravimo sami. Pri tem si roke zaščitimo z rokavicami, ki jih po opravljenem delu zavržemo, roke pa nato temeljito umijemo. Svetujejo, naj mačke zadržujemo v prostorih, ne na prostem: “Izogibamo se stiku z zemljo, s peskom, potepuškimi mačkami zlasti mladimi in z mačjimi mladički. Med nosečnostjo ne posvojimo nove mačke.“

Kako se okužimo?

Človek se kot vmesni gostitelj običajno okuži po treh osnovnih poteh. Prvi je prenos parazita z živili, drugi je prenos parazita z mačke na človeka. V tem primeru se človek lahko po naključju oziroma nenamerno okuži s toksoplazmo z zaužitjem oocist prek onesnaženih rok: pri čiščenju mačjega stranišča, ležišča mačk, ki izločajo oociste, pri vrtnarjenju z zemljo, ki vsebuje oociste, brez uporabe zaščitnih rokavic. Možna je tudi okužba z vdihavanjem oocist s prahom iz okolja.

Tretji način pa je prenos parazita z matere na plod. Če se nosečnica prvič okuži s toksoplazmo med nosečnostjo, se lahko paraziti prek posteljice s krvjo prenesejo v plod in povzročijo okužbo ploda.

“Če se ženska okuži s toksoplazmo že pred nosečnostjo, paraziti ne predstavljajo tveganja za plod zaradi razvite imunosti matere. Če pa se nosečnica prvič okuži s toksoplazmo med nosečnostjo, se lahko paraziti prenesejo na plod,” opozarjajo.

Poškodba ploda je po njihovih navedbah večja, če pride do okužbe v prvem trimesečju nosečnosti. Posledice okužbe ploda so lahko splav, prezgodnji porod, mrtvorojeni plod, otrok se rodi z znaki okužbe, lahko pa se rodijo na videz zdravi otroci, znaki okužbe pa se pojavijo več let po rojstvu

Očesna toksoplazmoza je denimo posledica perinatalne okužbe s toksoplazmo, lahko pa tudi prve okužbe po rojstvu. Znaki poškodbe oči se večinoma pokažejo v drugem ali tretjem desetletju življenja (bolečina v očesu, občutljivost na svetlobo, solzenje, zamegljen vid). Toksoplazma povzroči ponavljajoča vnetja mrežnice in žilnice, kar lahko uniči vid, če je prizadet pomemben del očesa. Očesna toksoplazmoza je eden od glavnih vzrokov izgube vida pri mladih, sicer zdravih ljudeh po vsem svetu.

Kongenitalno okužbo s toksoplazmo sicer preprečujemo tudi s presejalnim testiranjem nosečnic, ki je v Sloveniji z zakonom obvezno od leta 1995 in pomembno prispeva k pravočasnemu odkrivanju in zdravljenju prve okužbe s toksoplazmo v nosečnosti.