Ravnateljica spregovorila o težavi v slovenskih šolah

Po šolah smo povprašali, kako se soočajo s pomanjkanjem učiteljev.

Slovenske izobraževalne ustanove se soočajo s hudim pomanjkanjem usposobljenega kadra, zaradi česar so številne šole primorane zaposliti učitelje, ki ne prihajajo iz pedagoških voda.

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje trenutno pripravljajo poglobljeno analizo za ugotavljanje obsega in področij pomanjkanja kadra v vzgoji in izobraževanju, ki bo ponujala natančnejši vpogled v trenutno stanje v šolstvu.

Dosedanja ocena temelji na podatkih, pridobljenih iz oktobra šolskega leta 2023/2024, ki so jih posredovali ravnatelji osnovnih šol. Po oceni primanjkuje 1400 učiteljev. Največ primanjkuje učiteljev za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč, učiteljev matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike. “Primanjkuje tudi učiteljev za področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami,” so dodali na ministrstvu.

V skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa opravljenega strokovnega izpita, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let. V roku dveh let mora kandidat opraviti strokovni izpit. 

Kakšno je realno stanje na šolah?

Ravnateljica Osnovne šole Toneta Čufarja, mag. Tanja Grünfeld, je potrdila, da kadrovsko stisko čutijo tudi pri njih. Predvsem zadnje leto zaznavajo intenzivno pomanjkanje strokovnega kadra na vseh ravneh, od razrednih učiteljev do učiteljev predmetnega pouka.

Krajše odsotnosti, kot so na primer zaposlitve za dva meseca, sicer pokrijejo z notranjim prerazporejanjem oziroma s povečanim obsegom zaposlenih, saj se na te razpise le redko javi primeren kandidat. Težave imajo tudi s pridobitvijo ustreznih kandidatov pri razpisih za daljši čas.

“Na razpis za učitelja matematike, tehnike, fizike, računalnikarja in druge se le redko javi ustrezen kandidat, zato sklepamo pogodbe tudi s kandidati brez pedagoške izobrazbe,” je pojasnila. Dodala je, da jim je ob izboru venomer pomembno, da si kandidat želi dela z otroki in da pripomore dovolj empatije.

“Na problem pomanjkanja strokovnega kadra ravnatelji opozarjamo že nekaj let. Eden od razlogov je gotovo premajhno število razpisanih študentskih mest, nezanemarljiv pa je odnos javnosti do učitelja in njegovega dela, ki ne predstavlja zgolj poučevanja, ampak učitelj prevzema tudi naloge in vlogo staršev.” Obenem je tudi izpostavila, da je pogosto prav učitelj tisti, ki opozarja starše, da so se dolžni zanimati za delo svojega otroka in mu pomagati.

O podobnih razmerah poroča tudi ravnateljica Osnovne šole Polje, Barbara Smrekar. Prve znake intenzivne kadrovske stiske so začeli opažati v šolskem letu 2022/2023 in vse od takrat naprej je po njenih besedah boj za kader prisoten. Opazila je tudi, da učitelje osebno nagovarjajo k “prestopom” v drug zavod ter da se ponekod v iskanje kadra vključujejo tudi starši.

Preberite tudi: Toliko slovenskih otrok je žrtev spletnega nasilja

Za pomanjkanje krivo tudi nizko plačilo

Smrekar je poudarila, da so trenutne razmere posledice dlje časa trajajočega odnosa odločevalcev do financiranja šolskega področja. “Poleg nizkih plač v sistemu bi bilo potrebno marsikaj spremeniti tudi v organizaciji tega področja. Spremeniti je potrebno normative za delo,” je prepričana Smrekar, medtem ko ravnateljica Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, mag. Andreja Troppan, pomanjkanje učiteljev delno pripisuje tudi temu, da se mladi vedno manj odločajo za študij na pedagoški fakulteti, kar po njenem mnenju potrjuje tudi dejstvo, da je “že leta zaznati prosta mesta na teh študijskih smereh“.

Na OŠ Prežihovega Voranca kadrovske stiske trenutno ne zaznavajo, težave pa se pojavijo ob dolgotrajnih bolniških odsotnostih ali ob nastopu porodniškega dopusta, saj med šolskim letom stežka dobijo kader. “Pomanjkanje je zaznati predvsem v zadnjih treh letih in predvsem za učitelje naravoslovnih predmetov,” je dodala.

Po besedah Smrekah kadrovska stiska poleg pomanjkanja zaupanja v delo učiteljev otežuje delo ravnateljev in vodi v številne konflikte, račune ter nezadovoljstva, čeprav zaposleni svoje delo opravlja nadvse skrbno.

Ministrstvo v spremembo zakona

Ministrstvo pomanjkanje rešuje s spremembami Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Slednji vsebuje člen o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vezana na delež bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer v višini 0,5 odstotka. Sredstva bodo namenjena za financiranje razvojnih nalog, programov in projektov ter investicij izobraževalno infrastrukturo.

“Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP, v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža v BDP, to je 0,5 odstotka.”

Zakon prav tako naslavlja druge pomembne vidike financiranja sistema vzgoje in izobraževanja. Med drugim omogoča dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. Nov kader želijo privabiti tudi s štipendijami ter s sofinanciranjem študijskih programov za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe in šolnine za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev.

“Omeniti velja tudi že uveljavljeno reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki prinaša dvig plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, tudi učiteljem, še posebej tistim, ki v poklic komaj vstopajo,” so še zapisali.

ksenja.znidarsic@styria-media.si