Zakaj je pomembno, da je ta znak v krogu?

Oznake na kremah za sončenje povedo, kaj naj bi vam krema zagotavljala. Na kaj vse morate biti pozorni?

Na kremah za sončenje lahko zasledimo več podatkov. Oznaka faktorja SPF nam pove, kako dobro nas krema zaščiti pred žarki UVB. Ocene se lahko gibljejo od 2 do 50+. Na kremah, ki so na voljo na evropskem trgu, ne boste zasledili faktorja 60, 70 ali več. “Proizvajalci takšne izdelke označijo kot 50+, zelo visoka zaščita,” pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. “Noben izdelek za zaščito pred soncem ne zagotavlja 100-odstotne zaščite, zato tega proizvajalci ne smejo trditi ali namigovati. Če smo še pred leti lahko na kar veliko izdelkih zasledili izraz ‘sunblock’, proizvajalci to (neutemeljeno) trditev opuščajo. Sicer tudi priporočila COLIPA (European cosmetics organisation)  že več kot 20 let določajo, da naj proizvajalci ne uporabljajo izraza ‘sunblock’.“

Obvezno tudi zaščita UVA

Pomembno je tudi, da krema za sončenje nudi zaščito pred žarki UVA. Načeloma je oznaka UVA na izdelkih, ki so na voljo pri nas zapisana v krogu, lahko pa se zgodi, da krogca ni. Napis UVA v krogu pomeni, da krema za sončenje izpolnjuje priporočilo EU in priporočil COLIPA, da morajo imeti vse kreme za sončenje zaščito UVA, ki je enaka vsaj tretjini faktorja SPF.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije na podlagi informacij, ki jih prejemajo od potrošnikov, opažajo, da se poznavanje označb na kremah izboljšuje in da se tudi potrošniki vedno bolj zavedajo, da varnega sončenja ni. “Morda so premalo pozorni na navedbe, ki jih morajo proizvajalci zapisati na izdelke za sončenje, kot so ‘Ne zadržujte se predolgo na soncu, tudi če uporabljate izdelek za zaščito pred soncem’, ‘dojenčki in majhni otroci naj ne bodo izpostavljeni neposredni sončni svetlobi’, ‘prekomerna izpostavljenost soncu resno ogroža zdravje’, saj so ta opozorila navadno zapisana s precej majhnimi črkami na embalaži. Se pa izboljšuje stanje pri spletni prodaji izdelkov za zaščito pred soncem, saj ugotavljamo, da so ta opozorila zapisana vedno pogosteje,” še opažajo pri ZPS.

• Preberite tudi: Napake, ki jih delamo pri uporabi krem za sončenje

Zavajajo glede učinkov

Strokovnjaki pri ZPS v okviru testov, ki jih opravijo vsako leto, vedno preverijo tako obvezno kot “prostovoljno” označevanje proizvajalcev. Opozarjajo, da navedbe, kot so “brez hormonskih motilcev”, “brez parabenov”, skladno z zakonodajo niso dovoljene. To velja tako za kreme za sončenje kot druge kozmetične izdelke.

Med pogostimi primeri zavajanja potrošnikov zaznavajo pretiravanje glede učinkov, kot npr. “24-urno vlaženje kože”. “Ali pa navedbe, za katere sploh ni dogovorjeno, kaj v resnici pomenijo, npr. ‘ni komedogeno’, ‘priporočajo oftalmologi’ ali kaj podobnega,” so navedli primere.

Ob tem pa dodajajo, da so smernice za označevanje izdelkov za sončenje v postopku prenove, saj so obstoječe stare že skoraj dvajset let. V procesu prenove na povabilo Evropske komisije sodelujejo tudi potrošniške organizacije.

Kako varno na sonce?

Zdravstveni dom Ljubljana je pripravil smernice za zmanjšanje morebitnih okvar na koži. Priporočajo, da:

• aktivnosti v naravi načrtujte izven najbolj aktivnega sončnega sevanja;
• se izogibate sončnim žarkom med 10. in 16. uro;
• zmanjšate izpostavljenost sončni svetlobi s pokrivanjem telesa s primernimi zaščitnimi oblačili, klobuki s širokimi krajci, dolgimi hlačami, dolgimi rokavi;
• zaščitite otroke pred sončnimi žarki;
• uporabljajte zaščitna sončna očala, ki nudijo 99 % ali 100 % zaščito pred ultravijoličnimi žarki.

Poskrbeti je treba za ustrezno zaščito kože. “Kadar ste na prostem, vedno namažite izpostavljene dele telesa s primernimi zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščito pred UVB žarki, ki je na ovojih označena z oznako SPF najmanj 15 in obenem zaščito pred UVA žarki, običajno označeno s PFA (Protection Factor UVA). Na kožo je potrebno nanesti zadostno količino sredstva 30 minut pred izpostavljanju ultravijoličnim žarkom, vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju,” svetujejo. “Ne uporabljajte kemičnih zaščitnih sredstev pri dojenčkih do 6. meseca starosti.“

Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju (sončnemu ali umetnih virov npr. solariju) povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Akutne in kronične/odložene škodljive učinke lahlo UV sevanje povzroča tudi na očeh in imunskem sistemu.