Zakaj na Nizozemskem skoraj nihče ne nosi čelade?

Šolarji iz različnih slovenskih šol pokazali izjemno raziskovalno znanje.

V okviru nacionalnega programa Varno na kolesu, ki ga vodi družba Butan plin v sodelovanju s partnerji, so slovenski osnovnošolci raziskovali, kako kolesarijo v različnih državah sveta. V pogovorih z veleposlaniki, učenci, učitelji in sorodniki iz tujine so odkrivali raznolikost prometnih pravil, infrastrukture ter pristopov k prometni vzgoji.

Program ne krepi le prometne osveščenosti, temveč spodbuja tudi globalno razumevanje in navdihuje izboljšave kolesarske infrastrukture v Sloveniji. Učenci so znanje utrjevali tudi z interaktivnim spletnim kvizom Varna mobilnost, ki ga je pripravil Butan plin skupaj z videi kampanje Vsi smo na isti poti v sodelovanju z Agencijo RS za varnost prometa in Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo.

Zbrani prispevki, ki jih je ocenjevala strokovna žirija predstavnikov Butan plina in partnerjev, kažejo, da so mladi razvijali kritičen pogled na razlike v prometnih sistemih. Primeri iz več kot desetih držav razkrivajo, kako raznolik je pristop k varnosti kolesarjev.

To jih je presenetilo

V Kopenhagnu imajo več kot 400 kilometrov ločenih kolesarskih poti, otroci pa opravljajo praktične izpite že v osnovni šoli. “Presenetilo nas je, da skoraj nihče ne nosi čelade – tam zaupajo infrastrukturi,” so zapisali učenci iz OŠ Jurija Vege Moravče, ki so v okviru naloge obiskali tudi nizozemsko veleposlaništvo. Na Nizozemskem je nošenje čelade redkost, a varnost zagotavlja premišljeno načrtovana infrastruktura. Kolesarjenje spodbujajo tudi na vlakih in trajektih, kjer je prevoz koles pogosto brezplačen.

POZOR: Čelada občutno zmanjša tveganje za resne poškodbe glave in možganov, ker absorbira energijo, ki nastane ob udarcu v glavo. Da bi dobro ščitila pred poškodbami, mora čelada ustrezati velikosti naše glave in biti pravilno pripeta. Poleg tega je treba izbrati pravo čelado za določeno vrsto športne aktivnosti ali načina transporta, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)

V Nemčiji in Avstriji je kolesarski izpit del šolske prometne vzgoje. Otroci v 3. ali 4. razredu opravljajo teoretični in praktični del izpita v sodelovanju s policijo. V Avstriji je čelada za otroke do 12 let obvezna. Učenci iz OŠ Celje so povedali, da je “vožnja brez izpita nepredstavljiva”.

Stare železniške poti urejajo v kolesarske

V Indiji, na Irskem in v Španiji otroci kolesarijo v zelo različnih pogojih – od improviziranih poti do zelenih koridorjev. V Indiji kolesarski izpit ni predpisan, a nekatere šole in NVO izvajajo delavnice o varnosti. Na Irskem obstajajo pobude kot sta »Cycle Right« in »Greenways«, v Španiji pa je priljubljena trasa Via Verde, kjer stare železniške poti preurejajo v varne kolesarske in pešpoti.

Belgija, Švica in Velika Britanija predstavljajo tri različne pristope. V Belgiji so izpiti neobvezni, a šole podeljujejo »kolesarske kartice«. V Švici otroci v 5. razredu opravljajo izpite v realnem prometu. V Veliki Britaniji izpit ni obvezen, a program Bikeability ponuja strukturirano usposabljanje v treh stopnjah. Učenci iz OŠ Črna na Koroškem so v video pogovoru z britanskim gorskim kolesarjem Jonom Jonesom izpostavili: »Pri kolesarjenju moraš razmišljati – ne zaradi kazni, ampak ker si odgovoren.«

V BiH poti prekinjene

V Bosni in Hercegovini, Ukrajini in Rusiji prometna vzgoja ni sistemska. Kolesarjenje je pogosto prepuščeno posameznikom in šolskim pobudam. V BiH so poti prekinjene, čelade redkost. V Ukrajini obstajajo osnovna pravila in sodelovanje s starši, a kolesarjenje ostaja izjema. V Rusiji pa se prometne vsebine obravnavajo v okviru predmeta Osnove varnosti življenja. Učenci iz OŠ Leona Štuklja so zapisali: »Kolesarjenje po urejenih poteh ni povsod samoumevno – včasih je privilegij.«

Interaktivni spletni kviz Varna mobilnost je učinkovit in igriv pripomoček, ki vključuje kombinacijo kratkih video vsebin in vprašanj ter spodbuja razmišljanje o pravilnem ravnanju v prometu, razumevanje prometnih oznak in odgovorno udeležbo v prometu. Čeprav je namenjen otrokom, bo marsikateri odrasli presenečen, koliko stvari je pozabil.

Zaključna prireditev bo 23. maja v SiTi Teatru v Ljubljani. Finalisti so že znani, strokovna komisija pa bo med njimi izbrala zmagovalce. Naloga »Kako kolesarijo v tujini« je razkrila izjemno ustvarjalnost in poglobljeno razumevanje prometne kulture.

Program Varno na kolesu že od leta 2012 poteka na pobudo družbe Butan plin s podporo Zavoda RS za šolstvo, Javne agencije RS za varnost prometa, Policije, AMZS, Fundacije Neurotrust, Telekoma Slovenije, Zavarovalnice Triglav, družbe BTC in Perutnine Ptuj z blagovno znamko POLI. V šolskem letu 2024/2025 sodeluje 110 šol v sklopu Postajam kolesar, dodatnih 47 pa v sklopu Aktivno na kolesu.

Več informacij: www.varnonakolesu.si