Je vaš otrok otrovert?

Otroci, ki potrebujejo čas sami zase, da si napolnijo socialno baterijo, vendar se hkrati dobro počutijo v družabnem okolju, imajo lahko značilnosti “otrovertov”.

Prepoznavanje in vzgoja otrovertnih otrok – izraz za otroke, ki ne sodijo nujno v kategorijo introvertnih ali ekstrovertnih otrok – zahteva prožnost in pripravljenost razmišljati izven okvirjev. Otrovertne otroke je namreč težko opredeliti. V eni minuti so lahko duša zabave, v naslednji se morajo umakniti, da bi imeli nekaj miru.

Včasih dajejo mešane signale, zato odrasli pogosto napačno razumejo njihove potrebe. Ko enkrat razumete delovanje možganov otrovertnih otrok, jih lahko veliko lažje podpirate in ustvarite okolje, v katerem zacvetijo, piše Parents.com.

Kakšna je razlika med ambivertom in otrovertom?

Lorain Moorehead, licencirana psihoterapevtka, pravi, da je ambivert kombinacija introverta in ekstroverta, otrovert pa je nekoliko drugačen. “Ambivert pridobiva energijo z dejavnostmi, ki jih opravlja sam, in si večino časa napaja baterije sam, vendar lahko energijo pridobi tudi v majhni skupini med globokim pogovorom,” pojasnjuje Moorehead. Po njenih besedah bolj trdna skupina prijateljev ali družabno okolje lahko ambivertu dajejo eneergijo.

Izraz otrovert pomeni, da se oseba ne počuti pripadna nobenemu družbenemu okolju in se pogosto počuti izključena. “To ni nujno pokazatelj, da nimajo socialnih veščin ali se ne morejo vključiti, saj imajo pogosto visoko stopnjo empatije,” razloži Moorehead. “Njihova potreba po pristnosti in izogibanju temu, da bi jih silili v okvir, vlogo ali normo, je tisto, kar jih lahko pripelje do občutka, da se počutijo izključeni.“

Kakšne so lastnosti otroverta?

Cameron Caswell, doktorica psihologije, psihologinja za mladostnike in voditeljica podcasta Parenting Teens with Dr. Cam, pravi, da je izraz otrovert skoval psihiater dr. Rami Kaminski. Kaminski je otroverta opredelil kot nekoga, ki ima raje globlje osebne odnose kot množice, ki ga pogosto izčrpavajo. Ne zato, ker so otroverti sramežljivi ali negotovi, ampak zato, ker ne potrebujejo pripadnosti skupini, da bi se počutili izpolnjeni.

Čeprav imajo otroci z nevrološkimi odstopanji ali avtizmom lahko nekatere značilnosti otrovertne osebnosti, ni dokazov, da bi bila pripadnost tej kategoriji znak nevrološkega odstopanja. “Glede na to, da je izraz nov, nisem prepričana, da obstajajo raziskave, ki bi podprle povezavo med diagnostično kategorijo,” pravi Anne Josephson, licencirana psihologinja.

Kako se otroverti najraje družijo?

Verjetno imajo enega ali dva tesna prijatelja, ki jima popolnoma zaupajo, namesto velike skupine. Morda se ne udeležijo skupinskih dogodkov, vendar z veseljem povabijo enega prijatelja na filmski večer ali globok pogovor. Po besedah dr. Caswell ekipni duh ni ravno njihova stvar.

V šoli se otroci, ki so otroverti, raje držijo učitelja ali majhnega kroga prijateljev kot celotnega razreda. Veliki skupinski projekti in hrupne sobe jih lahko hitro utrudijo. Doma po napornem dnevu pogosto potrebujejo nekaj časa za počitek in se umaknejo v svojo sobo, da berejo, rišejo ali se izgubijo v svojem najljubšem hobiju. Tako si napolnijo baterije.

Nasveti za vzgojo otrovertnega otroka

Spoznajte svojega otroka

Otroci se socialno razvijajo v svojem ritmu. Ni enega samega “pravilnega” načina za navezovanje stikov z drugimi. Vaš otrok je posameznik, ne pa kategorija, ki se prilega v okvir. Še vedno išče način za druženje z drugimi, pri katerem se počuti udobno.

Dr. Josephson pravi, da ni nujno, da se vklučijo v skupino, da bi otroverti imeli globoke odnose. “Sprejmite in bodite radovedni glede ‘drugačnosti’ vašega otroka in mu dajte prostor, da se v družbenih situacijah znajde na svoj način.“

Potrdite otrokova čustva

Nekateri otroci naravno težijo k neodvisnosti, zlasti ko gre za učenje ali opravljanje nalog, medtem ko se drugi v družbenih situacijah še vedno zanašajo na vas, da jim pomagate, da se počutijo varne, ali da jih predstavite novim ljudem.

“Vaš otrok morda raje dela samostojno, tudi če to ni mogoče,” pravi. “Lahko potrdite njegovo željo (‘Razumljivo je, da raje delaš sam’) ne da bi podpirali nekoristno vedenje (kot je zavračanje sodelovanja).“

Slavite njihove razlike

Dr. Josephson želi, da starši in skrbniki spoznajo, da je biti otrovert preprosto osebnostna lastnost, podobna introvertnosti ali ekstrovertnosti. “Poudarite prednosti, ki jih prinaša drugačen pogled na svet, in otroku povejte, da je njegov pogled dragocen.“

Ne zamenjujte samote z osamljenostjo

Pomembno je, da potrebe vašega otroka po samoti ne zamenjate z osamljenostjo. Čas, ki ga preživijo s svojimi hobiji, lahko pomeni le, da so navdušeni nad določenim ustvarjanjem ali da potrebujejo odmor od druženja, da si napolnijo socialno baterijo.

“Ko vaš otrok preživlja ure z branjem, risanjem, igranjem glasbe – celo z igranjem iger – ne domnevajte, da se izolira,” pravi dr. Caswell. “Otroverti se resnično napolnijo z energijo, ko počnejo stvari, ki jih uživajo sami. Opazujte, kakšni so po tem. Če so sproščeni, zgovorni ali želijo deliti, kar so videli ali naredili, je to obnovitveno. Če se vrnejo razdražljivi ali brez energije, se jezijo, ko jih prekinete, prenehajo s hobiji, v katerih so prej uživali, se izogibajo prijateljem, še naprej brskajo po spletu ali igrajo igre, čeprav pravijo, da jim to ni všeč – to je umik, ne napolnjevanje z energijo.“

Zaščitite njihov čas za polnjenje baterij

Po šolskem dnevu, polnem hrupa in skupinske dinamike, otroverti potrebujejo čas za počitek, poudarja dr. Caswell. Starše poziva, naj to spoštujejo in jim omogočijo, da se sprostijo, preden jim dodelijo gospodinjska opravila, naložijo domače naloge ali jim celo postavljajo vprašanja. To lahko pomeni, da jim omogočite, da preživijo nekaj časa sami v svoji sobi, delajo na umetniškem projektu, ki ni povezan s šolo, ali tiho berejo knjigo ali se igrajo zunaj. Ko se njihova socialna baterija ponovno napolni, bodo veliko bolj sodelovali.

Individualni čas

Če dajete prednost individualnemu času s svojim otrokom (ne glede na to, ali je otrovertiran ali ne), ustvarite varen, stabilen prostor, kjer se počuti cenjen. Takrat se bo naravno začel odpirati in vam zaupati svoje čustva, morda celo prosil za nasvet ali tolažbo. “Najbolj se odprejo v tihem, sproščenem okolju: med pogovorom v avtu, skupno pripravo večerje ali sprehodom s psom,” pojasnjuje.

Ko gre za druženje, cenite kakovost, ne količino

Nazadnje dr. Caswell prosi starše in skrbnike, naj priznajo sposobnost svojih otrok, da se osredotočajo, globoko razmišljajo in vzpostavljajo močne vezi . In to ne le, ko se družijo s sovrstniki, ampak tudi ko berejo, se pogovarjajo s člani družine, se učijo za šolo ali opravljajo katero koli drugo dejavnost, ki vključuje njihov intelekt, vendar ne vedno družbo.

“Svet je nagnjen k nagrajevanju ekstrovertnosti,” pravi. “Vaše priznanje jim pomaga videti njihovo razmišljujočo naravo kot supermoč, ne kot pomanjkljivost.“