Danes začnejo veljati ukrepi za povečanje rodnosti na Kitajskem
Kitajska bo s 1. januarjem uvedla 13-odstotni prometni davek na kontracepcijska sredstva, medtem ko bodo storitve varstva otrok oproščene davka. Prodaja spolnih pripomočkov raste: ljudje se raje “zadovoljujejo sami”
Ukrep je del prizadevanj oblasti za povečanje rodnosti v drugem največjem gospodarstvu na svetu, poroča BBC.
Spremembe so del obsežne prenove davčnega sistema, ki jo je vlada napovedala konec lanskega leta. Prenova odpravlja številne davčne izjeme, ki so veljale od leta 1994, ko je Kitajska še izvajala politiko enega otroka.
Davek na dodano vrednost ne bo več veljal za storitve, povezane s porokami, in za oskrbo starejših. Ukrepi so del širšega paketa, ki vključuje tudi podaljšanje starševskega dopusta in izplačevanje denarnih spodbud.
Peking se s temi potezami odziva na staranje prebivalstva in upočasnjeno gospodarsko rast. Oblasti skušajo spodbuditi mlade k porokam in k več otrokom.
Uradni podatki kažejo, da se kitajsko prebivalstvo krči že tretje leto zapored. Leta 2024 se je rodilo 9,54 milijona otrok. To je približno polovica števila rojstev pred desetletjem, ko je država začela rahljati omejitve glede števila otrok.
Ukrep je bil deležen tudi posmeha
Uvedba davka na kontracepcijo, vključno s kondomi, kontracepcijskimi tabletami in pripomočki, je sprožila pomisleke glede nezaželenih nosečnosti in širjenja virusa HIV. Ukrep je bil deležen tudi posmeha.
Nekateri poudarjajo, da dražji kondomi ne bodo spodbudili ljudi k starševstvu. Ko je eden od trgovcev pozval kupce, naj se pred podražitvijo založijo, je uporabnik družbenih omrežij zapisal: “Zdaj bom kupil zalogo kondomov za celo življenje.”
Drug uporabnik je zapisal, da ljudje dobro razlikujejo med ceno kondoma in stroški vzgoje otroka.
Kitajska sodi med najdražje države za vzgojo otrok, ugotavlja poročilo Pekinškega inštituta YuWa za raziskovanje prebivalstva iz leta 2024. Stroške zvišujejo šolnine v zelo konkurenčnem izobraževalnem okolju ter težave žensk pri usklajevanju dela in starševstva.
Gospodarsko upočasnjevanje, ki ga je delno povzročila nepremičninska kriza, je zmanjšalo prihranke in povečalo negotovost, zlasti med mladimi.
Ne želijo imeti več otrok
“Imam enega otroka in več jih ne želim,” je za BBC povedal 36-letni Daniel Luo iz vzhodne province Henan.
Primerjal je podražitev kondomov z zvišanjem cen javnega prevoza. Dejal je, da majhne podražitve ne spreminjajo navad ljudi. Povedal je, da ga višje cene kontracepcije ne skrbijo. Po njegovih besedah bi škatla kondomov stala nekaj juanov več, kar je na letni ravni zanemarljiv strošek.
Za druge bi lahko bile višje cene problem, opozarja Rosy Zhao iz mesta Xi’an v osrednji Kitajski. Po njenih besedah bi lahko dražja kontracepcija, ki je nujna, študente ali finančno ogrožene spodbudila k tveganju.
Takšen razplet je označila za “najbolj nevaren možen izid” politike.
Mnenja o ciljih davčne reforme so deljena. Demograf Yi Fuxian z Univerze Wisconsin–Madison meni, da je pričakovanje vpliva davka na kondome na rodnost “pretiravanje”. Po njegovem mnenju želi Peking pobirati davke povsod, kjer je to mogoče, zaradi težav na nepremičninskem trgu in naraščajočega javnega dolga.
Davek na dodano vrednost je lani predstavljal skoraj 40 odstotkov vseh davčnih prihodkov države.
Henrietta Levin iz Centra za strateške in mednarodne študije meni, da je obdavčitev kondomov predvsem simbolna. Ukrep po njenih besedah odraža prizadevanja oblasti, da bi povečale “izjemno nizko” rodnost.
Opozarja tudi, da bodo morale številne ukrepe izvajati zadolžene pokrajinske vlade. Ni jasno, ali imajo za to dovolj sredstev. Po njenem mnenju obstaja tudi tveganje, da se bodo ukrepi izjalovili, če bodo ljudje občutili, da se država preveč vmešava v osebne odločitve.
Prodaja spolnih pripomočkov raste: ljudje se raje “zadovoljujejo sami”
Opazovalci in ženske opozarjajo, da vodstvo države ne razume družbenih sprememb, ki vplivajo na rodnost. Te spremembe niso značilne le za Kitajsko.
Z nizko rodnostjo se soočajo tudi zahodne države ter Južna Koreja in Japonska. Raziskave kažejo, da velik del bremena varstva otrok nosijo ženske. Hkrati upadata poročanje in zmenki.
Po mnenju Daniela Lua kitajski ukrepi ne naslavljajo bistva problema. Meni, da se mladi danes vse bolj izogibajo pristnim medčloveškim odnosom.
Opozoril je na rast prodaje spolnih pripomočkov, kar po njegovem kaže, da se ljudje “zadovoljujejo sami”, ker je odnos z drugimi postal preveliko breme.
Dejal je, da je življenje na spletu lažje in manj obremenjujoče. Poudaril je, da so pritiski na mlade danes bistveno večji kot pred 20 leti.
“Materialno živijo bolje, a pričakovanja so veliko višja. Vsi so preprosto izčrpani,” je dejal.
Preberite še: Kako je z rodnostjo v 2025 v Sloveniji?
