Za mame: Kako se vrniti v formo in kako do realnih ciljev

Po prazničnem prehranskem maratonu ob koncu leta je začetek januarja čas, ko se številne družine vračajo v ustaljen ritem.

Ob skrbi za otroke, delo in vsakodnevne obveznosti pa pogosto prav mame svoje dobro počutje znova postavijo na stranski tir. A strokovnjaki poudarjajo: vrnitev v formo ne pomeni odrekanja ali dodatnega pritiska, temveč postopno in prijazno urejanje prehrane ter ponovni zagon gibanja. In to tudi takrat, ko ni veliko časa.

Po obilnih obrokih v prazničnih dneh je smiselno znova vzpostaviti bolj uravnoteženo prehrano in po možnosti izgubiti dva ali tri kilograme, ki so se nabrali ob slavjih. Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da so posti neučinkoviti in lahko celo škodljivi, prav tako pa različni napitki, ki obljubljajo čudežno hujšanje in razstrupljanje. Dovolj je, da se odpravijo presežki, da imajo v prehrani večjo vlogo sadje in zelenjava ter da se poskrbi za zadostno hidracijo. Ključno vlogo pa ima gibanje. Tudi v preprostih oblikah, kot sta sprehod ali vožnja s kolesom, ali kot igranje nogometa z otrokom.

Brez čudežnih rešitev, z majhnimi koraki

Za vrnitev v formo po praznikih ne obstaja nobena čudežna strategija ali režim. Koristno je predvsem postopno vračanje k vsakdanjim navadam, brez občutkov krivde in brez dramatiziranja zaradi nekaj dodatnih kilogramov. Dobro počutje ni rezultat kaznovanja ali odrekanja, temveč majhnih, ponavljajočih se dejanj skrbi zase. Januar je zato primeren trenutek, da se, tudi ob pomanjkanju časa, naredi prostor za te spremembe.

Pri tem velja biti realen pri zastavljanju ciljev. Nesmiselno je obljubljati, da se bomo povsem spremenili ali postali vrhunski športniki, če smo večino dneva razpeti med obveznosti. Veliko bolj dosegljiv cilj je vsakodnevni 30-minutni sprehod, ki ga je mogoče vključiti v družinski urnik.

Tudi pri hujšanju ni realno pričakovati hitrih rezultatov, smiselno je stremeti k vrnitvi na težo pred prazniki in nato ohraniti bolj zdrave navade. Izguba enega kilograma na teden v obdobju enega meseca že predstavlja zelo dober rezultat.

Preverite tudi, koliko kalorij im ahrana

Za ponovni zagon organizma zadostuje vrnitev k zdravi prehrani brez drastičnih diet. Po obilnih prazničnih obrokih je priporočljivo izbrati lažje jedi, dati prednost pustim beljakovinam in zelenjavi ter ohranjati dobro hidracijo z vodo in nesladkanimi čaji. Ob tem je morda smiselno nekaj časa pisati kalorije, saj so skrite vsepovsod. Če boste v lahko solato zlili veliko olja, boste lahko hitro pri presežku kalorij.

Polnozrnati ogljikovi hidrati v zmernih količinah ostajajo pomemben del prehrane, saj telesu zagotavljajo energijo, ki jo potrebuje za vsakodnevne obveznosti. Izogibati se je treba sladkorju in alkoholu ter izbirati lažje načine priprave hrane, ki olajšajo prebavo in pomagajo pri vračanju v normalen ritem, brez dodatnega stresa in občutkov krivde.

Pogoste napake, ki jih mamice delamo

Pri ponovnem vzpostavljanju prehranskega ravnovesja se pogosto pojavljata dve napaki. Prva je nadomeščanje polnovrednih obrokov zgolj s tekočino. S tem se telo prikrajša za pomembna hranila in poveča tveganje za izgubo mišične mase. Čeprav se zdi, da so napitki ali smutiji bližnjica do boljšega počutja, gre v resnici za obliko omejevanja, ki telo lahko pusti utrujeno in oslabljeno. Organizem je sposoben sam uravnavati občasne prehranske presežke brez drastičnih posegov.

Druga napaka je popolna izključitev posameznih skupin živil, zlasti ogljikovih hidratov. Ti pogosto postanejo nezaželeni, čeprav so pomemben vir stalne energije za možgane in celoten organizem. Njihova popolna izločitev lahko povzroči utrujenost, slabšo koncentracijo in t. i. živčno lakoto. Za normalno delovanje telo potrebuje vse makrohranilne skupine, njihova drastična izključitev pa vodi v neravnovesje.

Izberite gibanje, ki vas veseli

Ponovna vključitev telesne dejavnosti je eden najučinkovitejših načinov za uravnavanje posledic prazničnih pregreh. A tudi tu velja previdnost. Po obdobju neaktivnosti ali dolgotrajne sedečnosti je tvegano začeti z intenzivnimi treningi z namenom hitrega “kurjenja” kalorij. Tudi tisti, ki so sicer redno aktivni, po nekajtedenskem premoru niso v enaki telesni pripravljenosti kot prej.

Telo ni pripravljeno na nenadne in ekstremne napore, zato je tveganje za bolečine, vnetja in poškodbe večje. Telesno dejavnost je treba uvajati postopoma, ob poslušanju telesnih signalov in s poudarkom na rednosti, ne intenzivnosti.

Tudi v športu rezultati ne pridejo takoj, prehitra pričakovanja vodijo predvsem v razočaranje in opuščanje dobrih namenov. Leto 2026 je lahko priložnost, da se skrb za zdravje ne razume kot dodatna obveznost, temveč kot del vsakdana, tudi za tiste, ki večino časa skrbijo za druge.

Preberite še: Lani se je pri nas tako rodilo le 23 otrok.