5 načinov, kako zasloni vplivajo na možgane vašega otroka

Dogajanje v zgodnjih letih ima dolgoročne posledice za izobraževanje in sposobnosti v odrasli dobi.

Strokovnjaki pravijo, da so zgodnja leta obdobje, ko otroški možgani vsrkavajo vse. Skoraj vsi dvoletniki dandanes vsak dan uporabljajo zaslone. Raziskava izobraževalne dobrodelne organizacije Kindred Squared je pokazala, da 40 % staršev meni, da bi zmanjšanje časa pred zasloni pomagalo, da bi bil njihov otrok bolje pripravljen na vstop v šolo.

Podatki iz študije Children of the 2020s, v kateri je med oktobrom 2023 in februarjem 2024 4.758 staršev in skrbnikov izpolnilo spletne ankete (ko so bili njihovi otroci stari približno dve leti), kažejo, da malčki, ki pred zasloni preživijo okoli pet ur na dan, znajo povedati 53 % seznama štiriintridesetih vsakdanjih besed. Tisti, ki zaslone uporabljajo povprečno 44 minut na dan, jih znajo 65 %.

Skoraj vsaka anketirana družina poroča o neki obliki uporabe zaslonov, zato strokovnjaki poudarjajo, da je ravnovesje pomembnejše kot kadarkoli prej.

Zakaj so zgodnja leta tako pomembna

Zgodnja leta so obdobje, ko otroški možgani vsrkavajo informacije, obenem pa so možgani prilagodljivi in z vsako izkušnjo oblikujejo nove povezave, poroča The Independent. “Otroški možgani so kot gobe, ki z neverjetno hitrostjo vpijajo izkušnje,” poudarja psihiater dr. Samir Shah. Opozarja, da sta obdobji pred petim letom starosti ter obdobje pred puberteto “ključni razvojni fazi“, ko so možgani najbolj občutljivi. “Preveč časa pred zasloni v teh obdobjih ima lahko dolgotrajnejše posledice kot pri odraslih,” opozarja.

Profesor Torkel Klingberg s švedskega inštituta Karolinska otroštvo imenuje “čas nevroplastičnosti”. “Razvoj kognitivnih sposobnosti v otroštvu in adolescenci je izjemno pomemben,” pravi. Dogajanje v teh letih ima dolgoročne posledice za izobraževanje in sposobnosti v odrasli dobi..

• Preberite tudi: 6 nasvetov, kako skrajšati čas pred zasloni brez prepirov

Pet načinov, kako zasloni vplivajo na možgane vašega otroka

Pozornost in zbranost

Ekipa profesorja Klingberga spremlja več kot osem tisoč otrok, starih od 10 do 14 let. “Ugotovili smo, da je bil prav čas, preživet na družbenih omrežjih, povezan s povečano nepazljivostjo,” pravi. Mladi poročajo o “težavah z daljšo zbranostjo, hitri raztresenosti in težavah pri dokončevanju domačih nalog“.

Razpoloženje in duševno zdravje

Dr. Shah pravi, da so rutine, ki vključujejo veliko zaslonov, povezane z anksioznostjo in slabim razpoloženjem. “Najstniki in otroci, ki preživijo več kot štiri ure na dan pred zasloni, pogosteje doživljajo višjo stopnjo tesnobe in depresije,” pravi.

Opozarja, da lahko digitalna stimulacija otroke pusti “čustveno neizpolnjene” in z manj sposobnosti za obvladovanje frustracij. Manj neposrednega stika pomeni tudi manj priložnosti za razvoj empatije in učenje reševanja konfliktov.

Pomanjkanje spanja

“Čas pred zasloni in družbena omrežja izrivajo čas za druge stvari … in predvsem za spanje,” pravi profesor Klingberg. Zasloni žal ne dodajo ur dnevu, izguba spanja pa ima posledice. Poudarja, da slab spanec oslabi “dolgoročni spomin, pozornostni spomin in delovni spomin“.

Sposobnosti reševanja problemov

Stalna digitalna raztresenost otrokom odvzema možnost globlje zbranosti. Tako lahko zamudijo “dejavnosti, ki zahtevajo osredotočenost“, kot so branje ali domače naloge, ki spodbujajo razmišljanje. “Delovni spomin je nekaj, kar je mogoče razvijati s treningom,” pravi profesor Klingberg.

Motnje v sistemu nagrajevanja

Dr. Shah pravi, da zasloni sproščajo dopamin, signal ugodja v možganih. “Redna uporaba zaslonov sproži sproščanje dopamina, kar ustvari krog želje po vedno več časa pred zasloni za enak občutek ugodja,” pojasnjuje. Opozarja, da se lahko dejavnosti v resničnem življenju začnejo zdeti dolgočasne, zaradi česar je težje graditi in ohranjati prijateljstva ter hobije.

Povečati je treba razumevanje javnosti

Felicity Gillespie, direktorica organizacije Kindred Squared, pravi, da je potrebnega več razumevanja. “Raziskave kažejo, da le eden od štirih odraslih prepozna ključen pomen prvih petih let otrokovega življenja za vseživljenjsko zdravje in srečo. Povečati moramo razumevanje javnosti o tem, kako lahko zasloni in naprave motijo način, kako se dojenčki in malčki najbolje učijo, in sicer z opazovanjem obraznih izrazov, pogovorom, petjem in igro.“

• Mogoče vas zanima tudi: Trend 2026 – življenje brez družbenih omrežij

Britanska vlada je napovedala, da bo letos prvič uvedla smernice glede časa pred zasloni. Ministrica za izobraževanje Bridget Phillipson poudarja, da smernice staršem ne bodo naročale popolne prepovedi. “Zasloni so zdaj del družinskega življenja. Vprašanje, ki si ga starši zastavljajo, ni, ali jih uporabljati, ampak kako jih uporabljati dobro,” pravi. Spomnila je, da lahko preveč pasivnega brskanja “izrine pogovor, igro in branje, ki so v zgodnjih letih ključni za otrokov jezikovni in splošni razvoj“.

Kaj lahko storijo starši

“Ena najbolj koristnih stvari, ki jih lahko starši naredijo, je, da zagotovijo vsaj dve uri telesne aktivnosti na dan, idealno na prostem,” pravi dr. Jane Tavyev Asher, direktorica oddelka za pediatrično nevrologijo v Cedars-Sinai Guerin Children’s. “To ne podpira le telesnega zdravja, temveč tudi raven energije, zbranost in celo vid.”

Zasloni bodo vedno del družinskega življenja. Strokovnjaki pravijo, da je ravnovesje boljše od panike, zato svetujejo naslednje:

1. Izogibajte se zaslonom pred spanjem – kakovost spanja se izboljša skoraj takoj.
2. Kadar je mogoče, glejte skupaj z otrokom – komentirajte, ustavljajte, se pogovarjajte.
3. Zamenjajte eno uporabo zaslona za igro, risanje v kopeli, sestavljanke ali skrivalnice.
4. Raje kratki časovni odseki kot dolgi neprekinjeni intervali.
5. Uporabljajte zaslone kot orodje – za potovanja, čakanje, ne kot vsakodnevno privzeto možnost.

Čeprav vemo, da se zaslonom morda ni mogoče popolnoma izogniti, to, da otroci niso ves dan, vsak dan pred njimi, daje razvijajočim se možganom več prostora za govor, učenje in igro.