5 znakov, ki jih učitelji hitro opazijo pri otrocih s prekomerno rabo zaslonov
Učiteljica: Tako hitro opazimo, da so otroci doma preveč časa na računalniku, telefonu, televiziji …
Osnovnošolska učiteljica Sam Jackson je na TikToku pojasnila, da lahko skupaj s sodelavci zelo hitro prepozna učence, ki doma veliko uporabljajo telefone in tablice. Po njenih besedah so razlike med otroki z visoko in nizko izpostavljenostjo zaslonom zelo opazne že pri vsakdanjem delu v razredu.
Otroci, ki doma preživijo manj časa pred zasloni, so po njenih opažanjih praviloma boljši v pogovoru. Pogosteje začnejo pogovor s sovrstniki, hkrati pa so bolj samozavestni in se lažje obrnejo tudi na učitelje in druge odrasle.
Kot pojasnjuje, imajo ti otroci več zanimanj, o katerih lahko govorijo, njihovo besedišče, samozavest in pogovorne spretnosti pa so izrazitejše, kar povezuje z več komunikacije v družinskem okolju.
Tudi pri željah za prihodnost
Ena od razlik, na katero opozarja, je tudi odnos do branja. Otroci, ki niso nenehno na napravah, po njenih opažanjih radi berejo, tako doma kot v šoli, tudi kadar imajo na voljo druge možnosti. Nasprotno pa otroci, vajeni zaslonov, pogosto izbirajo skoraj vse drugo kot branje.
Učiteljica opaža tudi, da otroci z manj časa pred zasloni pogosto ne razumejo spletnega slenga, memov in naključnih spletnih izrazov, ki so razširjeni na družbenih omrežjih. Namesto tega uporabljajo celovite stavke in bolj strukturiran jezik.
Razlike se po njenih izkušnjah pokažejo tudi pri otrokovih željah za prihodnost. Ko učence sprašuje, kaj si želijo postati, otroci z več časa pred zasloni pogosteje omenjajo poklice, kot so youtuber ali spletni ustvarjalec, medtem ko otroci z manj zasloni pogosteje navajajo poklice, kot so zdravnik, veterinar ali medicinska sestra.
Več tapkanja in nemirnih gibov
Pomembna razlika se kaže tudi pri zbranosti. Otroci z manj izpostavljenosti zaslonom se po njenih besedah lažje in dlje časa osredotočijo na naloge. Pojasnila je, da jim lahko nalogo zastavi in jo opravijo brez nenehnih prekinitev, nemira ali potrebe po dodatnih dražljajih.
Pri otrocih z več zasloni pa opaža več tapkanja, nemirnih gibov in težav z vzdrževanjem pozornosti, kar povezuje z navado nenehnega drsenja in premikanja po zaslonih.
Ob tem je Sam Jackson poudarila, da zasloni sami po sebi niso nujno škodljivi in da so lahko koristno orodje, zlasti pri otrocih s posebnimi potrebami ali dodatnimi izzivi. Opozorila je, da je pri presoji vpliva zaslonov vedno treba upoštevati tudi individualne okoliščine posameznega otroka.
Tokrat se na portalu Mama.Over.Net v sklopu Mamine štafete posvečamo prav pravilni uporabi zaslonov med otroki in mladimi. V ta namen smo pripravili tudi bogat nagradni natečaj za družine SPODAJ.
