Resno opozorilo za starše, na željo vpliva že ena objava

Dovolj je že ena objava: zakaj nas pogled na vplivneža, ki pije, spodbudi k pitju alkohola?

Na videz nedolžna objava na družbenih omrežjih ima lahko presenetljivo močan vpliv. Ko se vplivnež na Instagramu pokaže ob kozarcu alkohola v povsem vsakdanjem prizoru, to pri mladih sledilcih poveča verjetnost, da si tudi sami zaželijo alkohola.

To kaže spletni eksperiment skupine ameriških znanstvenikov, ki opozarjajo, da nas ne bi smela skrbeti le količina časa, ki ga mladi preživijo na spletu, temveč tudi vsebina, ki jo tam spremljajo. Ta ima namreč neposreden in merljiv vpliv na njihove življenjske navade.

Večja želja po pitju alkohola

Raziskava, objavljena v reviji JAMA Pediatrics, je pokazala, da imajo vsebine z alkoholom na družbenih omrežjih neposreden vpliv na mlade. Tisti, ki so videli influencerje, kako v neplačanih, navidez povsem spontanih objavah uživajo alkohol, so bistveno pogosteje izrazili željo po pitju kot njihovi vrstniki, ki so iste vplivneže spremljali v podobnih situacijah, vendar brez alkohola.

Avtorji poudarjajo, da gre za prvo raziskavo te vrste, torej klinično nadzorovan poskus, zasnovan tako, da zmanjša možnost napačnih interpretacij, ki dokazuje, da izpostavljenost vsebinam z alkoholom na družbenih omrežjih spodbuja željo po pitju.

Znanstveniki so pri izvedbi udeležence naključno razdelili v dve skupini, ki sta spremljali dva različna “feeda”, torej zaporedji dvajsetih objav na Instagramu, oblikovanih tako, da so delovale kot povsem običajen niz vsebin za brskanje.

V prvem primeru so udeleženci videli dvajset objav, v katerih so vplivneži uživali alkohol ali sodelovali v prizorih, ki so nakazovali skorajšnje pitje. Na primer med srkanjem vina med pripravo večerje. V drugem primeru so bili isti vplivneži prikazani v podobnih okoliščinah, vendar brez alkohola, na primer ob pitju vroče čokolade v kuhinji.

Tisti, ki so spremljali prvi niz objav, so imeli kar 73 odstotkov večjo verjetnost, da bodo poročali o želji po pitju alkohola, kot vrstniki iz druge skupine. Pri udeležencih, ki so vplivneže dojemali kot zanesljive, poštene in verodostojne, je bila ta želja celo več kot petkrat pogostejša.

Znanstvenike posebej skrbi, da nobena od prikazanih vsebin ni bila jasna in neposredna reklama za alkohol. Vpliv se je pokazal tudi pri precej bolj subtilnih, skoraj neopaznih namigih.

V Sloveniji zlahka do alkohola

Prav v tem tednu so strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje na novinarski konferenci opozorili, da je odstotek uporabnikov alkoholnih pijač ter tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladostniki je visok: “Tovrstne izdelke mladostniki prvič uporabijo v adolescenci, ko se možgani še razvijajo in so najbolj dovzetni za razvoj zasvojenosti z alkoholom in nikotinom.”

Ob tem so opozorili, da mlajša kot je oseba ob začetku uporabe, hitreje in močneje se zasvoji.

“Skriti nakupi so ena izmed metod preverjanja spoštovanja prepovedi prodaje izdelkov s starostno omejitvijo mladoletnim osebam. Skrite nakupe lahko izvajajo mladoletne osebe ali polnoletne osebe, ki so videti dovolj mlade, da prodajalec brez preverjanja osebnega dokumenta ne more biti prepričan, da so polnoletne. V Sloveniji izvajamo skrite nakupe z mladoletnimi in polnoletnimi osebami, odstotek nakupa izdelka s starostno omejitvijo brez izkaza osebnega dokumenta je visok pri obeh skupinah udeležencev. Zaskrbljujoča je tudi velika gostota prodajnih mest, ki prodajajo izdelke s starostno omejitvijo in majhna oddaljenost prodajnih mest od šol,” so predstavili na novinarski konferenci.

“Mladostniki živijo v okolju, ki jim omogoča razmeroma enostaven dostop do alkohola. Odrasli s svojim nekritičnim odnosom nemalokrat omogočijo mladoletnim lažji dostop do alkoholnih pijač, kar predstavlja resno tveganje za njihov razvoj. Pitje alkohola med mladostniki v Sloveniji upada, a še vedno je zaskrbljujoč podatek, da je 34 % petnajstletnikov poročalo, da so svojo prvo alkoholno pijačo popili pri 13 letih ali celo prej. Raziskave namreč kažejo, da mlajši kot je mladostnik ob prvih izkušnjah s pitjem alkohola in opijanjem, večja je verjetnost, da bo imel kasneje v življenju težave zaradi alkohola. Zato je preventivno delovanje pri mladostnikih izjemno pomembno. Svetovna zdravstvena organizacija omejevanje dostopnosti do alkohola uvršča med najuspešnejše ukrepe alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi pitja alkohola” je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ.

“Ukrepi za omejevanje dostopnosti tobačnih in nikotinskih izdelkov so prav tako eden ključnih ukrepov za zmanjševanje uporabe teh izdelkov. Žal pa raziskave kažejo, da mladostniki tobačne in nikotinske izdelke zaznavajo kot lahko dostopne. Konec leta 2023 smo anketirali okoli 1100 dijakov 2-letnikov srednjih šol v Sloveniji, ki so bili takrat v povprečju stari 16 let. Mladoletnim dijakom, ki so v zadnjem mesecu poskusili kupiti katerega od teh izdelkov, so trgovci vedno zavrnili nakup le v 6─12 %, osebni dokument pa so vedno zahtevali le v 12─19 % (odvisno od vrste izdelka). Lahka dostopnost se kaže tudi v odstotkih uporabnikov teh izdelkov, ki so med anketiranimi dijaki 2. letnikov višji kot v splošni populaciji in se zvišujejo. Kar 41 % anketiranih dijakov je konec leta 2023 uporabljalo vsaj en tobačni in nikotinski izdelek. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej zaskrbljujoča. Najprej zato, ker so mladostniki zelo in bolj dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom kot odrasli in mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nadalje zato, ker uporaba tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladostniki zviša tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi, lahko ima trajne škodljive učinke na razvoj možganov, zviša tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret in ima škodljive učinke na zdravje”  je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.

“S skritimi nakupi, ki smo jih izvedli med oktobrom in decembrom 2025 v sklopu Projekta skupnega ukrepanja na področju preprečevanja raka in drugih nenalezljivih bolezni (JAPreventNCD), smo ugotovili, da so mlade polnoletne osebe, stare 18─20 let kar v 44 % (63-krat) kupile tobačni oziroma nikotinski izdelek, brez da bi morale izkazati svojo starost z osebnim dokumentom. Prodajna mesta, ki tobačne in nikotinske izdelke ponujajo, so v Mestni občini Ljubljana gosto razporejena, nahajajo pa se v bližini osnovnih in srednjih šol. Najbližje prodajno mesto je od osnovne šole oddaljeno 24 metrov, ki jih je mogoče prehoditi v zgolj minuti. Na nekaterih prodajnih mestih smo zaznali kršitev prepovedi razstavljanja tobačnih in nikotinskih izdelkov ─ izdelki so bili javnosti vidni, kar prispeva k spodbujanju prodaje,” je opozorila dr. Zala Jeras z NIJZ.

S skritimi nakupi alkoholnih pijač so ugotovili, da so skriti kupci alkoholne pijače lahko kupili občutno pogosteje kot tobačne in nikotinske izdelke, in sicer v 70 % poskusov (90-krat), medtem ko so bili prevzemi alkohola preko spletnih nakupov mladostnikom omogočeni v kar 89 % primerov (16-krat). “Zaskrbljujoč podatek predstavlja tudi ugotovitev, da je v Mestni občini Ljubljana 100 prodajnih mest z alkoholnimi pijačami in/ali tobačnimi ter nikotinskimi izdelki od najbližje osnovnošolske ali srednješolske izobraževalne ustanove oddaljenih manj kot 5 minut hoje. V več primerih so prodajalci skritim kupcem, čeprav so od njih zaradi dvoma polnoletnosti sprva želeli osebni dokument, alkoholno pijačo brez vpogleda vseeno prodali. Na terenu je bilo ugotovljeno tudi, da trgovci s pridom izkoriščajo dotrajano obstoječo zakonodajo, ki jim ne omejuje ali prepoveduje tržno-komunikacijskih pristopov za pospeševanje prodaje, kot so promocijska znižanja cen alkohola ali oglaševanja alkoholih pijač znotraj prodajnih mest. Skupni rezultati raziskave so pokazali, da je bila verjetnost, da so mladi skriti kupci lahko kupili alkoholne pijače, kar 60 % večja v primerjavi z možnostjo nakupa tobačnih in nikotinskimi izdelkov. Ta občuten razkorak nam lahko služi kot povedni pokazatelj še vedno prisotne družbene desenzibiliziranosti do rabe alkohola v Sloveniji in kot ponovno opozorilo o potrebi uvedbe učinkovitejših ukrepov na področju omejevanja fizične dostopnosti do alkohola”, je povedal Gorazd Levičnik z NIJZ.

Preberite še: Ne čakajte, da je dovolj hudo, da poiščete pomoč