Trend rasti števila popravnih izpitov

Število popravnih izpitov v slovenskih šolah je v zadnjih letih večje.

V nadaljevanju preberite:
– V zadnjih sedmih letih se je število popravnih izpitov v šolah povečalo.
– Kdor na popravnih izpitih ni uspešen, mora ponavljati razred.
– Pravilnik določa, kdaj je mogoče opravljati popravni izpit in kdaj je treba ponavljati razred.
– Mihelič pričakuje, da bi se lahko v prihodnjih letih število znova zmanjšalo, ko bodo učenci bolje razumeli pomen učenja in bodo pri tem imeli podporo staršev.

Ta teden bo v šolah potekal drugi krog popravnih izpitov, ki so še zadnja priložnost, da učenci, ki jim to ni uspelo med letom, pokažejo znanje in napredujejo v višji razred. Število popravnih izpitov je v zadnjih letih večje, pravi generalna sekretarka Združenja ravnateljev osnovnih in srednjih šol Mojca Mihelič. Jih pa vidi tudi kot priložnost, da učenci nadoknadijo znanje.

Po njenih besedah zlasti v osnovnih šolah v zadnjih letih opažajo velik upad znanja in več popravnih izpitov kot pred sedmimi leti oziroma v obdobju pred epidemijo covida-19. Po njenem se namreč kažejo posledice obdobja, v katerem so bili učenci manj dejavni pri učenju in delu.

“Že med epidemijo je bilo seveda stanje alarmantno, vendar se kaže, kot bi nekako otroci in mladina ohranili ta delež neaktivnosti tistega obdobja. Nekako smo kot družba očitno pozabili, da je treba vložiti lasten trud, delo v to, da nekaj pridobimo, da se naučimo, da delo opravimo. In to se seveda pozna tudi v šoli,” je opozorila Mihelič v pogovoru za STA.

“Popravni izpit zadnja možnost”

Poudarila je, da se šolniki trudijo učencem pomagati že pred popravnim izpitom. “Za popravni izpit se odločimo samo izjemoma, samo v tistih primerih, kjer res ni šlo drugače. Namreč šolniki se nadvse potrudimo, da pridobimo otrokovo znanje, da ga lahko pozitivno ocenimo,” je zatrdila.

Če je otrok izostajal toliko pri pouku, da določenega dela znanja ni bilo mogoče oceniti, pa ima lahko že od tretjega razreda predmetne izpite.

Če pride do popravnega ali predmetnega izpita, pa so skladno z zakonom šole dolžne za učence pripraviti tudi dodatne pripravljalnice, sklope ponavljanj, utrjevanje znanja, “njim pa se tega ni treba udeležiti“.

Na izpite se morajo učenci prijaviti, nekatere opravljajo pisno in ustno, nekatere samo ustno, je še pojasnila Mihelič.

Če na “popravcih” ne bodo uspešni, bodo morali ponavljati razred ali letnik

Kaj pravi pravilnik?

Skladno s pravilnikom o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo. Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa za podporo in pomoč pri učenju.

Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, lahko opravlja popravni izpit. Če pri tem ni uspešen, ponavlja razred. Prav tako razred ponavlja, če je negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov.

Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov. Če ni uspešen, lahko v naslednjem šolskem letu štirikrat opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred.

Popravni izpit opravljajo tudi učenci od 3. do vključno 9. razreda, ki niso pristopili k predmetnemu izpitu ali predmetnega izpita niso uspešno opravili.

Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah pa navaja, da dijak popravni izpit opravlja iz predmetov oziroma strokovnih modulov, pri katerih ima končno oceno nezadostno.

Spomin na popravni izpit kot motivacija za trud

Po izkušnjah Mihelič učenci, ki popravni izpit uspešno opravijo, praviloma naslednje šolsko leto začnejo bolje. “Sicer potem nekje na pol leta ta učna kondicija spet upade, ampak spomin na popravni izpit je običajno še toliko živ, da se potem bolj trudijo,” je navedla. Za približno polovico tako velja, da, če se le da, v prihodnje popravnih izpitov nimajo več.

Ob tem učencem in staršem namenja spodbudne besede: “Naj starši in otroci ne izgubijo volje po učenju do takrat, kadar se zatakne. Saj poznamo tisti pregovor, da ni narobe, če padeš, narobe je, če se ne pobereš. Naj velja tudi za vse tiste otroke, ki se morajo zdaj pobrati,” je poudarila.

Popravni izpit po njenem mnenju ni zgolj preverjanje znanja. Lahko je tudi priložnost, da učenec spozna, kaj mu pri učenju manjka, in se nauči učiti oziroma razvije bolj učinkovit način dela.

Trend rasti števila popravnih izpitov, ki ga opažajo v zadnjih letih, se je zdaj sicer ustalil. Mihelič pričakuje, da bi se lahko v prihodnjih letih število znova zmanjšalo, ko bodo učenci bolje razumeli pomen učenja in bodo pri tem imeli podporo staršev. Ob tem je pohvalila starše, saj jih po njenih besedah večina ponovno spoštuje šolo in razume, k čemu si prizadevajo šolniki.