Pediatri o tem, česa ne bi nikoli dovolili svojim otrokom

Pediatri opozarjajo na dejavnosti, ki za otroke predstavljajo veliko nevarnost.

Pediatri, ki delajo v urgentnih centrih, vidijo posledice tistega, na kar pogosto opozarjamo otroke. Otrokom se nesreče pogosto dogajajo in temu je težko ubežati. Res pa je, da so nekatera ravnanja veliko bolj tvegana kot druga.

Včasih opozorila zaležejo, včasih pa malo manj. Čeprav staršem ne uspe vedno, je mogoče nekatere poškodbe preprečiti. Pediatre nujne medicine so vprašali, česar ne bi nikoli dopustili svojim otrokom, ker je tveganje za poškodbe preveliko.

Vožnja na sprednjem sedežu pred dopolnjenim 13. letom

Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) navaja, da so prometne nesreče motornih vozil vodilni vzrok nenamernih poškodb in smrti v ZDA. Otroci bi morali vedno biti na zadnjem sedežu, ustrezno in pravilno pripeti. Uporabljati je treba ustrezne otroške sedeže glede na njihovo višino, težo in starost.  

Skakanje na večini trampolinov

Največje tveganje predstavljajo, po besedah zdravnikov, javni trampolini in trampolin parki. Nekontrolirano okolje in veliko število otrok povečujeta tveganje za trke in padce, zato so zlomi in ortopedske poškodbe v takšnem okolju pogostejše.

Plavanje brez nadzora

Ameriški CDC navaja, da več otrok, starih od 1 do 4 let, umre zaradi utopitve kot kateregakoli drugega vzroka. Do tragičnih smrti pogosto pride v bazenih in pa tudi kopalnicah. Dobro je spodbujati otroke, da se naučijo plavati, kolikor je to mogoče zgodaj – vendar pa bi morali starši še nekaj časa biti vedno ob otroku, ko plava.

Vožnja brez čelade

Kolesa, skiroji, rolke … pri uporabi vseh teh pripomočkov mora otrok imeti čelado. Ko se vozite na katerem koli kolesu, morate imeti čelado. To bi moralo biti samoumevno. Otroci namreč imajo v primerjavi s svojim telesom neprimerno veliko glavo, zato je verjetnost padca in udarca v glavo večja kot pri odraslih.

Božanje neznanih živali

Otroke je treba naučiti, kako naj se obnašajo v bližini živali, še posebej tistih, ki jih ne poznajo. Pomembno jih je naučiti, da če vidijo žival, s katero bi se radi na kakršen koli način povezali, da to storijo na varen in nadzorovan način, predvsem pa, da se pogovorijo z lastnikom živali.