5 stvari, o katerih ne smete govoriti pred svojimi otroki

Otroci znajo vleči na ušesa, takrat ko si najmanj želimo. Zato moramo vedno imeti v mislih, kaj točno govorimo, ko nas slišijo.

Ko jih pokličeš in jim poveš, kaj morajo narediti, te skoraj nikoli ne slišijo oziroma “te ne slišijo”. Ko pa hočeš nekaj povedati samo partnerju ali samo prijatelju ali sosedu, znižaš glas, saj en želiš, da slišijo vsi, se otrokom sluh čudežno popravi. Kot bi imeli posebne sposobnosti, ko gre za stvari, ki niso za njihova ušesa.

In zakaj nočemo, da slišijo? Ne gre samo za to, da se pogovarjate o njih. Nekatere teme enostavno niso za otroška ušesa in to je to. Včasih stvari, na katere gledamo z enega vidika, oni vidijo s povsem drugega, ali pa jih preprosto ne razumejo.

Katere pa so tiste teme, o katerih ne smete govoriti pred otroki?

Človeška telesa

Ko odrasli slabo govorijo o svojem telesu ali telesih drugih ljudi, otroci opazijo. Negativna sporočila lahko ponotranjijo, je opozorila zakonska in družinska terapevtka Brianne Billups Hughes. “Otroci so kot gobe. Vsrkajo vse, kar slišijo. Če so priča kritičnemu odnosu odraslih do sebe, lahko to privede do težav s samospoštovanjem in telesno podobo, ko odrastejo,” je povedala za HuffPost.

A ne gre le za negativne komentarje, ki lahko sčasoma povzročijo škodo. Če odrasli pogosto dajejo pripombe o telesni obliki ali teži – tudi če so pohvalne narave –, lahko to pri otrocih povzroči “pretirano zaskrbljenost glede lastnega videza“, je opozorila Markhamova.

Kritika staršev ali skrbnikov

Najbolje je, da se odrasli izogibajo slabim besedam o drugem otrokovem staršu ali skrbniku v njegovem življenju. Pri tem ni pomembno, ali se z otrokom pogovarjate neposredno ali pa se pogovarjate, ko je otrok v bližini in vas lahko sliši.

Če otrok sliši negativne komentarje o drugem staršu, se lahko počuti, kot da mora izbrati stran ali da je odgovoren za ureditev razmer, kar lahko škoduje njegovemu občutku varnosti, je dejal Markham.

Prav tako lahko “obremeni odnos s kritiziranim staršem, saj ga zdaj vidi kot ‘ne dovolj dobrega’,” je dodala, obenem pa se otrok počuti krivega, ker o svojem staršu razmišlja v negativni luči.

Komentarji, ki primerjajo otroka z bratom ali sestro

Markhamova staršem svetuje, naj se izogibajo komentarjem, ki primerjajo enega sorojenca z drugim. Takšne primerjave lahko spodbudijo tekmovalnost med sorojenci in vodijo v večje konflikte, je dejala.

“To se nam intuitivno zdi smiselno, saj vidimo, kako to spodbuja zamero, ljubosumje in negotovost. Vendar to velja tudi za pozitivna sporočila, ki prav tako spodbujajo tekmovalnost,” je dejala Markhamova.

Otroku lahko na primer rečete nekaj takega: “Ti si moj pridni deček. Nikoli me ne spravljaš v slabo voljo, kot to počne tvoj brat.”  Zdaj vaš otrok ne čuti le pritiska, da mora obdržati mesto “dobrega” otroka, ampak je tudi “motiviran, da ohrani svojega brata in sestro v vlogi ‘slabega’ otroka“, je dejala Markham. “Kako bo drugače ohranil svoje posebno mesto v vaših očeh?“

Težave z denarjem

Ko otroci slišijo, da so njihovi starši pod stresom zaradi zadev, povezanih z denarjem, bodo sami sklepali in pogosto domnevali najslabše. Otroci namreč nimajo razvitih kognitivnih orodij za popolno razumevanje financ.

“Otroci lahko na primer mislijo, da bo družina izgubila dom ali da si ne bodo mogli kupiti hrane, čeprav razmere niso tako ekstremne,” je povedala otroška psihologinja Ann-Louise Lockhart. “Ta strah lahko privede do večje tesnobe in pri nekaterih otrocih do občutka krivde, ker so ‘breme’, če potrebujejo stvari, kot so novi čevlji ali potrebščine.“

To pa ne pomeni, da jih morate popolnoma držati v negotovosti, če se je vaš finančni položaj spremenil. Naj bodo pojasnila jasna in jedrnata, vaš ton pa umirjen. Če je denarja malo, Lockhartova predlaga, da poveste nekaj takega: “Držimo se proračuna, da lahko sprejemamo dobre odločitve“. To je po njenih besedah “pogosto bolj pomirjujoče“. “Pomagate jim razumeti, da imajo odrasli sisteme za upravljanje izdatkov in da bodo njihove potrebe zadovoljene,” je dodala.

Komentarji, ki poveličujejo uživanje alkohola ali mamil

Hughesova je opozorila, da lahko pogovori, ki “normalizirajo ali poveličujejo” pitje alkohola in uživanje drog, ko so otroci v njihovi bližini, kasneje vodijo do “nezdravega odnosa do teh snovi”.

“Otroci so dovzetni in ko slišijo odrasle govoriti pozitivno o pitju ali uporabi drog, tudi v šali, lahko postavijo temelje za radovednost ali tvegano vedenje pozneje v življenju,” je pojasnila. “Pomembno je, da se zgledujemo po odgovornem vedenju in da se izogibamo temu, da bi bile te snovi videti očarljive ali neškodljive.“