Stopnja neplodnosti po vsem svetu narašča: To so ključni vzroki
Nova globalna analiza razkriva zaskrbljujoč porast stopnje ženske neplodnosti v zadnjih treh desetletjih, zlasti med ženskami, starimi od 35 do 39 let.
Ženske v poznejših reproduktivnih letih nosijo največje breme. V starostni skupini 35–39 let je stopnja razširjenosti približno 20 odstotkov višja v primerjavi z ženskami v zgodnjih tridesetih letih.
Glede na študijo, objavljeno v Scientific Reports, se je število žensk, ki jih je prizadela ta težava, med letoma 1990 in 2021 povečalo za kar 84 odstotkov. Leta 2021 je bilo zabeleženih več kot 110 milijonov primerov. Študija temelji na podatkih iz Globalnega bremena bolezni (GBD) in vključuje projekcije do leta 2050. Analiza zajema 204 države in uporablja sofisticirane modele za napovedovanje trendov, pri čemer poudarja regionalne in starostne razlike v bremenu.
Največje breme pade na ženske v poznejših reproduktivnih letih. V starostni skupini od 35 do 39 let je stopnja razširjenosti približno 20 odsotkov višja v primerjavi z ženskami v zgodnjih tridesetih letih.
Vzroki za neplodnost
Vzroki za neplodnost so večplastni: od hormonskega neravnovesja in motenj ovulacije do učinkov onesnaženja in genetskih dejavnikov. Obstaja tudi povezava z drugimi zdravstvenimi težavami, kot so endometrioza, rak in srčno-žilne bolezni.
- Preberite tudi: Vzroki neplodnosti pri moških
Geografske in demografske razlike
Azija, zlasti Kitajska in Indija, ima največje absolutno število primerov, medtem ko ima Vzhodna Azija najvišje starostno standardizirane stopnje. Nasprotno pa imata Avstralija in Nova Zelandija najnižje stopnje. V Latinski Ameriki je bilo zabeleženo močno povečanje, medtem ko so se stopnje v Oceaniji znižale.
Države s srednjim socialno-ekonomskim razvojem (SDI) imajo največje število primerov. Obstaja pa pozitivna korelacija med indeksom človekovega razvoja (HDI) in naraščajočo razširjenostjo – zlasti v državah s HDI nad 0,8.
Čeprav naj bi se skupno število žensk, ki trpijo zaradi neplodnosti, do leta 2050 nekoliko zmanjšalo, se bodo starostno standardizirane stopnje (ASPR) še naprej povečevale. Razlogi za to so predvsem starajoče prebivalstvo, izboljšane diagnostične metode in spremembe življenjskega sloga.
Avtorji študije opozarjajo, da je treba kljub rahlemu zmanjšanju skupnega števila primerov žensko neplodnost obravnavati kot vse večji izziv javnega zdravja. Potrebni so preventivni ukrepi, zgodnja diagnoza in izboljšane politike reproduktivnega zdravja. Poseben poudarek je treba nameniti starejšim ženskam in okoljskim dejanvikom tveganja.
