5 načinov, kako spodbuditi pravi pogovor

Otroci se včasih neradi pogovarjajo o šoli in tem, kaj se je dogajalo v šoli. Starši pa bi želeli vedeti vse. Obstajajo načini, kako iz njih “izvleči” kaj konkretnega.

Ko pridejo domov iz šole in so pol dneva preživeli brez nas, se ne moremo pretvarjati, da nas ne zanima, kako so bili v šoli, kaj so počeli, kaj so se naučili … Poleg tega nam na misel pride še milijon drugih vprašanj. Velikokrat pa so odgovori otrok zreducirani na besede, kot so “dobro”, “nič” in “v redu”.

Po eni strani jih moramo razumeti, da so imeli čez dan dovolj šole in si prvi trenutek, ko pridejo domov, ne želijo govoriti o tem. Vendar pa se je včasih treba pogovarjati tudi o stvareh, o katerih nočemo govoriti.

Profesorica Shelbie Witte, ki preučuje izobraževanje mladostnikov in usposabljanje učiteljev, je za Parents.com pripravila nasvete, ki pomagajo vsakemu otroku postati boljši sogovornik. Predlogi za vprašanja se morda zdijo preprosti, vendar so preprost način, da se izognete odgovorom “da” ali “ne”.

Vprašanja naj bodo ustvarjalna

Del težave izvira iz postavljanja vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti z eno besedo. Otroci želijo vedeti, ali se odrasli v njihovem življenju resnično zanimajo za njihov dan. Če vsak dan postavljate ista, rutinska vprašanja, lahko ustvarite vtis, da vas ne zanima. Vprašanja morajo biti bolj specifična, odprtega tipa.

“Kaj je bilo danes najzanimivejše, kar ste počeli?“

“Če bi lahko zavrtel čas nazaj in spremenil način, kako ste danes v šoli nekaj naredili, kaj bi to bilo?“

“Če bi jutri odločal, kaj bi se učili, kaj bi to bilo?“

Naj vas vodi njihova radovednost

Čeprav je za odrasle pomembno, da postavljajo vprašanja, ki izražajo pristno zanimanje, je enako pomembno, da se primerno odzovete na njihova vprašanja. Ko vprašajo “zakaj?”, ne odgovorite “Ker sem jaz tako rekel!“. Ko redno “dušite” vprašanja, otrok izgubi voljo do radovednosti. Poskusite z “Dobro vprašanje. To mislim jaz …” ali “Lahko se pogovorimo, zakaj je to pomembno …“

Razmišljajte na glas

Ko na glas govorimo o svojih mislih, otrokom pokažemo, kako delujejo možgani in kako se rešujejo problemi.

“Ste se kdaj vprašali, zakaj mačke predejo?“

“Ali misliš, da lahko mešam suhe in mokre sestavine za torto?“

Na ta način otroke spodbujamo, da poslušajo svoj notranji glas – in da zaupajo vprašanjem, ki se nam pojavljajo, ne glede na to, kako absurdna se nam zdijo.

Iščite odgovore na vprašanja

Priznati, da ne poznate odgovora, je lahko nerodno, še posebej, ker otroci pogosto pričakujejo, da bodo njihovi starši vedeli vse. Ko pa se to zgodi, ni dovolj, da samo rečete “ne vem“. Pomembno je, da otrokom pokažete, kako najti odgovore – v navodilih, v receptu, na internetu itd.

Povejte jim, da obstajajo vprašanja, ki nimajo enega samega preprostega odgovora. Lahko jim razložite, da bo morda potrebnih več iskanj in da ni dobra ideja, da kar sprejmete prvi odgovor, ki se pojavi.

Kar sem slišal/a, je bilo …

Otroci imajo lahko težave z artikulacijo tega, kar jih zanima ali bega. Zato je aktivno poslušanje ključnega pomena. Če vas zmede to, kar slišite, namesto da rečete “Ne razumem, kaj praviš“, lahko ponovite, kar ste slišali, in nato vprašate: “Ali želiš to povedati?“

Če vaš otrok ne odgovori na vprašanje natančno – tudi če se oddaljuje od teme – lahko poveste, kaj vam je najbolj izstopalo, da pokažete, da poslušate. Izogibajte se opravljanju več nalog hkrati, ko vas otroci sprašujejo. Odložite telefon, vzpostavite očesni stik in postavite nadaljnja vprašanja. Tako bodo otroci tudi v prihodnje k vam prišli z vprašanji.

Spodbujanje otrok, da izkoristijo svojo radovednost, ob spoštovanju njihovih potreb, omejitev in strahov, lahko močno vpliva na njihovo sposobnost postavljati in odgovarjati na vprašanja, ali pa jim vsaj da samoazvest, da poskusijo.