Ali nosečnice smejo uživati med?

Znano je, da dojenčki do enega leta ne smejo jesti medu, kaj pa nerojeni otrok v maminem trebuhu?

Znano je, da med ni priporočljiv za dojenčke, mlajše od enega leta, zato ni čudno, da se mnoge nosečnice sprašujejo, ali je med varen zanje. Ne samo, da je varen, ampak je dobrodošel tudi kot podpora pri zdravljenju številnih obolenj. Vendar je treba omejiti njegovo uživanje ali pa ga popolnoma opustiti v primeru gestacijskega diabetesa.

Tveganje za botulizem je pri otrocih, starejših od enega leta, in pri odraslih izjemno majhno. Zdravi ljudje imajo dovolj močan imunski sistem, ki jim omogoča boj proti naravno prisotnim bakterijam v medu. Med je popolnoma varen za dojenčke v maternici, vendar ga otroci, mlajši od enega leta, ne smejo uživati ​​v nobeni obliki.

Težave zaradi Clostridiuma botulinuma

Razlog, zakaj nekateri dvomijo o varnosti medu v nosečnosti, se skriva v bacilu Clostridium botulinum, ki jo včasih najdemo v medu. “Clostridium botulinum je bacil, ki ga najdemo v zemlji in vodnih usedlinah sladkih in slanih voda, lahko tudi v črevesju človeka in živali. Je anaeroben (živi v okolju brez kisika), sporogen bacil (v zanj neugodnih razmerah tvori spore, ki so zelo odporne na zunanje dejavnike (toploto, UV žarke, izsušitev, alkoholna razkužila…)). Bacil proizvaja strup, nevrotoksin, ki deluje na živčni sistem tako, da povzroči ohromitve mišic. Botulinusni toksin je ena izmed najbolj smrtonosnih znanih snovi,” pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Bolezen, ki jo povzroča omenjeni bacil, imenujemo botulizem. Za bolezen so značilne ohlapne ohromitve, ki se širijo od glave navzdol. Najpogostejša oblika je klasični botulizem, ki nastane, ko nevrotoksin zaužijemo s hrano. Obstajajo še botulizem pri dojenčku, botulizem rane in iatrogeno povzročeni botulizem. “Botulizem pri dojenčku nastane zaradi uživanja živil, v katerem se nahajajo spore. Te v črevesju dojenčka, ki je nezrelo, vzklijejo, iz njih se razvijejo bacili in začnejo proizvajati nevrotoksin. Najpogosteje je povezan z uživanjem medu. Prizadene večinoma mlajše od enega leta, lahko pa tudi druge starostne skupine, predvsem tiste, ki imajo zaradi bolezni prebavil spremenjeno anatomijo in floro prebavil,” je razvidno iz podatkov NIJZ

Katera so tvegana živila?

“Bolezen se lahko pojavi po zaužitju živil, ki vsebujejo toksin, ali zaradi razvoja spor v črevesju majhnih otrok ali v ranah. Najpogosteje se okužba prenaša z s toksinom onesnaženimi živili, ki niso pravilno toplotno obdelana ali konzervirana. Tudi hrana, ki ni primerno shranjena (na primer pri previsokih temperaturah), predstavlja tveganje. Najnevarnejša so premalo kuhana ali surova živila, ki so začinjena, prekajena, vakuumsko pakirana in konzervirana v mediju z nevtralnim pH. Hrana ima pogosto spremenjeno barvo, neprijeten žarkast vonj in okus, vendar to ni nujno. Pločevinke se lahko napihnejo zaradi plina, ki ga proizvede bacil. Med ljudmi se bolezen ne prenaša,” navaja NIJZ.

Med tveganimi živili največjo nevarnost predstavljajo domači izdelki, in sicer meso (suhomesnati izdelki, hrenovke, sušeno meso, meso v zaseki, prekajeno meso …), sadje in zelenjava (vložena sadje in zelenjava v mediju z nevtralnim pH (npr. stročji fižol, šparglji, koruza, gobe …), sadje in zelenjava v pločevinki, česen ali začimbe v olju …), ribe (prekajene ribe, konzervirane ali vakuumsko shranjene ribe, fermentirane ribe …). V primeru bolezni pri dojenčku največje tveganje predstavlja med.

Kakšni so simptomi?

V tretjini primerov se bolezen začne s prebavnimi težavami (siljenje na bruhanje, bruhanje, napetost v trebuhu, kratkotrajna driska, ki ji sledi zaprtje). Prvi nevrološki simptomi so šibkost mišic obraza, ust in grla. Posledice ohromitve očesnih mišic se kažejo kot motnje vida, dvojni vid, škiljenje, spust (ptoza) vek, široki zenici, ki ne reagirata na svetlobo. Pojavijo se lahko težave pri požiranju in govoru, bolniki so lahko brez glasu.

V primeru hudih zastrupitev se lahko pojavijo ohromitve rok, nog ali telesa, težave z dihanjem zaradi ohromitve dihalnih mišic. Najprej ohromijo zgornje mišice, nato sledi postopno širjenje ohromitve na spodnje mišice. Pri bolniku ne prihaja ne do motenj zavesti ne do povišane telesne temperature.

Pri botulizmu dojenčkov je čas od okužbe do začetka bolezni od 3 do 30 dni. Prvi znak je zaprtje. Dojenček je neješč, nerazpoložen, slabotno joka, zaradi oteženega požiranja se sili. Postaja čedalje bolj ohlapen, kontrola glavice se poslabša. Prvi odraz bolezni so lahko težave z dihanjem.

Med se tradicionalno uporablja za preprečevanje in pomoč pri številnih boleznih, zlasti pri težavah z dihali. Nekatere vrste medu, na primer kostanjev med, so uporabne za lajšanje želodčnih težav.

Ste se kdaj vprašali, ali nosečnice lahko jedo tuno iz konzerve? Za vas smo poiskali odgovor.