So otroci v Sloveniji “iz mode”? To si želi generacija Z
V generaciji, kjer so vsi na poti, bodisi do sanjske službe, svetovne destinacije ali boljše verzije sebe, je vprašanje o otroku postalo skoraj intimno razodetje.
Kaj pomeni odločiti se za družino v času, ko nič ni samoumevno? Ko najemna pogodba traja manj kot odnos, in ko so zahteve po osebni rasti, svobodi in stabilnosti večje kot kadarkoli prej?
To vprašanje si je zastavil tudi Baby Center, ko je pripravil anketo z naslovom “Baby? Maybe! Boš vozil življenje solo ali sanjaš o družini?”. Cilj ankete ni bil, da bi odgovore predali statistiki, temveč da bi z njimi zares razumeli mlado generacijo. Tisto, ki bo v prihodnjih letih krojila podobo družin v Sloveniji. Anketo so zasnovali kot nežno vabilo k razmisleku, brez sodb, brez pritiskov. Zgolj poslušanje.
Večina si želi otroke … Torej, otroci v Sloveniji niso “iz mode”
Velika večina sodelujočih si otroke želi, kar 63 % jih je izrazilo jasno željo, da si v prihodnosti želi družino. Dodatnih 24 % pravi, da si tega morda želi nekoč. Otroci torej niso “iz mode”, le svet okoli njih se je spremenil. In z njim tudi razmislek o tem, kdaj in kako postati starš, opisujejo pri Baby Centru.
Najpogostejši časovni okvir, v katerem se mladi vidijo kot starši, je med 30. in 35. letom. Nekateri bi to izkušnjo doživeli že prej, drugi si želijo več časa zase. A prav vsi, ne glede na časovno opredelitev, povedo eno: želijo si, da bi starševstvo temeljilo na zaupanju, ne na kompromisu.
Ko so govorili o strahovih, je bila najbolj izstopajoča tista skrb, ki je ni mogoče rešiti z novim aparatom za gretje stekleničk: “Z negotovostjo gledajo svet, v katerega bodo otroci rasli. Skoraj polovico anketirancev najbolj skrbi, kako nepredvidljivo, hitro in surovo postaja naše okolje. Podnebne spremembe, politična nestabilnost, preobremenjenost ljudi, razpadanje osnovnih vrednot.”
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja: velika skrb mladih
Druga največja skrb je usklajevanje poklicnega in družinskega življenja: “Mnogi dvomijo, da lahko uspešno krmariš med službenimi maili, ambicijami in vsakodnevnim kaosom plenic, če nimaš za sabo izjemne podpore, družinske, finančne, sistemske. In ne pozabimo na osebno svobodo. Številni mladi si danes prizadevajo, da jih starševstvo ne bi izbrisalo kot posameznike. Želijo si biti starši, a ne na račun tega, da bi izgubili sebe.”
Na vprašanje, ali jih odvrača tehnologija, večina odgovori z »ne«, a dobra tretjina priznava, da o tem sploh še ni razmišljala. To morda ni tako nedolžen podatek, kot se zdi, razkriva, da digitalna realnost še ni ozaveščeno vpletena v predstave o vzgoji. Starševstvo v dobi zaslonov, družbenih omrežij in umetne inteligence bo terjalo nove veščine, nove odgovore: “In mladi to slutijo, čeprav tiho.”
Tako si predstavljajo vlogo “dobrega starša”
Zanimivo je tudi, kako si predstavljajo vlogo “dobrega starša”. Najpogosteje so kot ključno vrednoto izpostavili čustveno podporo, sposobnost starša, da je tam, da čuti, da razume. Sledila je vzgoja v skladu z vrednotami, ki nakazuje, kako pomembno se jim zdi, da otrok ne podeduje zgolj genetike, ampak tudi integriteto. Tretje mesto zaseda finančna stabilnost, kar pomeni, da kljub romantičnemu idealu »ljubezen je dovolj«, mladi zelo dobro vedo, da so plenice in stanovanje realni stroški.
Baby Center je z rezultati te ankete želel pridobiti več kot le vpogled. Želel je začeti pogovor. Z njim si prizadevajo bolje razumeti tegobe, sanje in prioritete prihodnjih staršev, pojasnjujejo. Cilj ni samo trženje izdelkov, ampak tudi oblikovanje ponudbe, vsebin in podpornih okolij, ki bodo v pomoč tistim, ki bodo nekoč zibali, tolažili, učili … in ljubili.
Zato v ospredje postavljajo vprašanje, ki si ga danes zastavlja vedno več ljudi: “Baby? Maybe! Boš vozil življenje solo ali sanjaš o družini? Odgovor na to vprašanje ne sme biti vsiljen. Ne sme biti pričakovan. Mora pa imeti prostor. Prostor za dvom, za željo, za premislek – in, če pride čas, tudi za pogum.”
Preberite še: Vse več žensk, ki rodijo med 40. in 44. letom
