Mladim moramo omogočiti okolje, kjer je mogoče graditi varnost, povezanost in zaupanje
Duševnega zdravja mladih ni mogoče razumeti in krepiti le skozi individualne pristope ali zdravstveni sistem, temveč zahteva širši premislek o družbenih odnosih, življenjskih pogojih in možnostih prihodnosti.
V raziskavi, ki je bila izvedena med junijem in septembrom 2024 s spletno anketo, je sodelovalo 1059 mladih, starih od 16 do 24 let iz vseh slovenskih regij. V osnovnem vzorcu je bilo 68 odstotkov žensk in 32 odstotkov moških. Med sodelujočimi je bilo 59 odstotkov starih med 16 in 18 let, 20 odstotkov med 19 in 21 let ter 21 odstotkov starih med 22 in 24 let. Pri analizah so uporabili uteževanje po spolu in starosti, da bi bili rezultati bolj primerljivi s strukturo populacije mladih v Sloveniji.
Tretjina je poročala o pomanjkanju motivacije
Dobra polovica udeležencev je poročala o zadovoljstvu z življenjem ter dobrem telesnem in duševnem zdravju. Vendar pa podatki kažejo tudi na pomembne izjeme. Vsak peti svoje duševno zdravje ocenjuje kot (zelo) slabo, tretjina pa poroča o pomanjkanju motivacije ali občutka vključenosti v vsakdan.
29 % mladih, udeleženih v raziskavi, je v zadnjem letu razmišljalo, da bi poiskali pomoč, a tega niso storili
V raziskavi se jasno odraža preplet osebnih in družbenih bremen. Med stvarmi, ki udeležence raziskave najpogosteje bremenijo, so gospodarske krize (55 %), omejevanje osebne svobode (53 %), revščina (50 %) in družbene neenakosti (47 %). Poleg tega navjajo tudi osebne obremenitve, kot so pomanjkanje stanovanj (62 %), negotovosti glede zaposlitve (54 %) in izobraževanja (51 %). Kombinacija bremen ustvarja občutek večplastne negotovosti, ki močno zaznamuje duševno zdravje mladih v Sloveniji. “Takšne obremenitve niso osebna odgovornost mladih, temveč odraz družbenih in političnih odločitev, ki jih mladi sami niso soustvarili, a jih močno občutijo,” ugotavljajo raziskovalci.
Tvegana vedenja in življenjski slog
Raziskovalci opozarjajo tudi na določena vedenja oziroma neustrezne vzorce samoregulacije, ki so lahko odziv na občutek preobremenjenosti, stresa ali pritiska. Med takšna vedenja, ki so v mladosti lahko del eksperimentiranja in iskanja meja, sodijo občasno tvegano pitje alkohola, raba psihoaktivnih substanc ali premalo spanja.
“44 % udeležencev je v zadnjem mesecu vsaj enkrat tvegano uživalo alkohol (pet ali več pijač za moške in štiri ali več za ženske ob eni priložnosti), 45 % jih spi premalo glede na starostno priporočilo, pri čemer se 33 % sooča s težavami s spanjem,” so zapisali.
Mladi poskušajo uravnavati svoje počutje tudi s samoiniciativno uporabo zdravil in povečano digitalno izpostavljenostjo. Podatki raziskave kažejo, da je 16 % sodelujočih že samoiniciativno uporabilo zdravila brez recepta z željo po boljšem počutju. 23 % udeležencev presega prag za prekomerno rabo digitalnih vsebin, kar pomeni, da uporaba interneta/digitalnih vsebin že povzroča težave v vsakdanjem funkcioniranju (npr. vpliv na šolo, odnose, počutje). Dodatnih 24 % jih kaže tveganje za zasvojenost. To pomeni, da imajo vedenjske vzorce, značilne za zasvojenost.
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu
Sodelujoče v raziskavi so vprašali tudi o morebitnih obremenjujočih izkušnjah v otroštvu ali adolescenci. V otroštu se namreč oblikujejo temelji občutka varnosti, pripadnosti, ali pa ravno nasprotno, občutki ogroženosti in nezaupanja. Več kot desetina udeležencev je v otroštvu ali adolescenci doživela štiri ali več izrazito obremenjujočih izkušenj.
“O spolni zlorabi poroča 17 % udeležencev, 19 % živi z odraslim članom gospodinjstva z duševno motnjo, 63 % je doživelo fizično ali čustveno nadlegovanje s strani vrstnikov (vsaj 2-5x) in 32 % je deležnih dolgotrajnih družinskih konfliktov,” kažejo podatki. “Takšne izkušnje niso le del preteklosti, saj dolgoročno vplivajo na doživljanje sebe, odnose in načine soočanja s stiskami.“
Negotovost, tesnoba in stiske so pogosto del odraščanja mladih
“Stisk mladih ne smemo podcenjevati, ampak je treba razlikovati med začasnimi težavami, kjer je lahko dovolj podpora bližnjih (vrstnikov, družine, šole in širše podporne mreže), ter hujšimi težavami ali motnjami, ki zahtevajo strokovno pomoč in morda klinično zdravljenje. Pomembno je, da iskanja strokovne pomoči ne razumemo kot znak šibkosti, temveč kot dejanje odgovornosti in ustrezne skrbi zase. Hkrati pa, če stiske mladih obravnavamo predvsem skozi diagnoze ali moraliziranje, spregledamo dejstvo, da gre pogosto za odziv na širše sistemske pritiske,” so zapisali raziskovalci.
Mreža medčloveških odnosov in močne povezave nam dajejo občutek pripadnosti, varnosti in podpore. Kot so zapisali, je pomembna živa izkušnja povezanosti v družini, med vrstniki, v šoli, v soseski ali v prostovoljskih, športnih, kulturnih in duhovnih dejavnostih.
Pozitivne izkušnje v otroštvu, podpora odraslih ter vključevanje v takšne mreže delujejo kot močni zaščitni dejavniki pred stiskami. Psihološko varno okolje, kjer se posameznik počuti slišan, sprejet in podprt, je pogosto močnejša zaščita kot katerakoli individualna tehnika spoprijemanja.
Pomembno je, da več poudarka dajemo na vlaganje v gradnjo podpornih odnosov ter struktur, ki oblikujejo občutek varnosti in pripadnosti, kot pa v poudarjanje zgolj individualne odgovornosti za “delo na sebi”.
Priporočila za krepitev duševnega zdravja mladih
“Rezultati raziskave jasno kažejo, da duševnega zdravja mladih ni mogoče razumeti kot zgolj individualno nalogo ali vprašanje zdravstvenega sistema. Gre za skupno odgovornost družbe, ki zahteva celostne ukrepe – od krepitve dostopnosti pomoči do vlaganja v varne odnose, podporne skupnosti in strukture, ki mladim omogočajo, da živijo in odraščajo v okolju, kjer je mogoče graditi varnost, povezanost in zaupanje. Slovenija je na razpotju: ali bomo okrepili socialnodemokratski pristop (dostopne, preventivne in skupnostno zasnovane storitve), ali pa bomo drseli k neoliberalni logiki individualizacije odgovornosti in ukrepanja šele ob krizi,” opozarjajo avtorji raziskave.
