PROMO

Od hrepenenja do objema: Kako prehrana pomaga na poti do otroka

Objavljeno: 9. junija, 2025 Vsebino omogoča Gedeon Ricter

Foto: Profimedia

Vsaka pot do nosečnosti je edinstvena. Za nekatere lažja, za druge z nekaj izzivi in preizkušnjami. Pri zanositvi in med nosečnostjo igrajo pomembno vlogo prehrana oziroma določena hranila. Katera in kako jih jemati, preverite v nadaljevanju.

“Po sedmih letih zveze sva bila končno pripravljena na otroka. A meseci so minevali, brez uspeha. Prijatelji, družina, vsi so spraševali – midva pa sva postajala vedno bolj napeta. Dokler nisem nehala pritiskati nase. Spoznala sem, da moram najprej poskrbeti zase. In ko sem to storila … sem zanosila.”

“Ko sem prvič zanosila, je bilo nepričakovano. Novica me je najprej prestrašila, a kmalu sem začela čutiti veselje. Žal pa je bila sreča kratkotrajna – nosečnost se je končala s spontanim splavom. Sledilo je dolgo obdobje negotovosti in čakanja, preden sem spet zaslišala bitje srčka. Minili so meseci, ki so se zlili v dolgi dve leti hrepenenja, upanja, žalosti. Vsak cikel, ki ni prinesel nosečnosti, je bil namreč novo razočaranje. In čeprav je bilo težko, danes vem, da je bila vsaka solza vredna – ko pogledam najino deklico.”

“Naredila sem napako, da sem o najini odločitvi povedala prijateljicam in staršem – nehote so sledili pritiski iz okolice. Nihče ni mislil nič slabega, a z vsakim vprašanjem “ali že kaj pričakujeta” mi je bilo težje. Začela sem slediti ovulaciji, spolni odnosi so postali načrtovani, v razmerje sta se prikradla tesnoba in razdraženost. Bila sem povsem osredotočena na zanositev, pozabila nase in na partnerja. Potem pa sem si rekla: stop. Dovolj pritiskov, dovolj slabe volje. In že čez dva meseca – bum. Bila sem noseča.”

Vsaka pot do nosečnosti je edinstvena. Nekatere ženske zanosijo hitro in spontano, druge na to čakajo mesece ali celo leta. V tem občutljivem obdobju ima pomembno vlogo tudi skrb za telo: uravnotežena prehrana, zdrav življenjski slog ter uživanje ključnih hranil lahko vplivajo na plodnost, potek nosečnosti in dolgoročno zdravje otroka.

V nadaljevanju preberite, kako lahko podprete svoje telo že v fazi načrtovanja nosečnosti in tudi kasneje, ko vam pod srcem že bije novo življenje.

Priprava na nosečnost: ključni koraki za zdrav začetek

Priprava na nosečnost se ne začne šele z dvema črticama na testu – pomembno vlogo ima že obdobje pred zanositvijo. Primerna prehrana in zdrav življenjski slog pred in med nosečnostjo predstavljata temelj za optimalen razvoj ploda in dolgoročno zdravje otroka. Znanstvene raziskave kažejo, da prehranske navade matere vplivajo na t. i. presnovno programiranje – trajne spremembe v presnovi razvijajočega se otroka, ki lahko povečajo ali zmanjšajo tveganje za bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in srčno-žilna obolenja v odrasli dobi¹^,².

Zato je ključno, da ženska že v fazi načrtovanja nosečnosti poskrbi za uravnoteženo prehrano, bogato s sadjem, zelenjavo, beljakovinami iz pustega mesa ali rib, kompleksnimi ogljikovimi hidrati (npr. polnozrnata žita) ter zdravimi maščobami, kot so omega-3 maščobne kisline. Pomembna je tudi opustitev nezdravih navad, kot so kajenje, uživanje alkohola in prekomerno pitje kofeinskih napitkov. Poleg tega naj bo skrb za redno zmerno telesno dejavnost del vsakdana – ta pomaga ohranjati zdravo telesno težo, izboljšuje prekrvavitev in pripravi telo na fiziološke spremembe, ki jih prinaša nosečnost.

Z vsem tem si bodoča mamica zagotovi ne le boljše lastno počutje, temveč tudi ustrezno hranilno podporo plodu v zgodnjih tednih nosečnosti – še preden nosečnost morda sploh prepozna³.

Od folne kisline do vitaminov in mineralov: kaj in koliko jemati?

Bodoča mamica lahko že v času načrtovanja nosečnosti in med samo nosečnostjo za svoje zdravje ter optimalen razvoj ploda naredi več, kot da se le drži zdravega življenjskega sloga. Poleg uravnotežene prehrane, gibanja in opustitve škodljivih razvad so nekatera hranila še posebej pomembna – tako za plodnost kot za zdrav razvoj nosečnosti.

Folna kislina

Folna kislina⁴^,⁵ je eno najpomembnejših hranil v zgodnji nosečnosti, saj bistveno zmanjšuje tveganje za napake v razvoju nevralne cevi ploda, kot je spina bifida. Priporočljivo je, da ženska začne jemati folno kislino vsaj en mesec pred zanositvijo in z njo nadaljuje vsaj do konca 12. tedna nosečnosti.

Cink

Cink⁶^,⁷ podpira delovanje imunskega sistema, rast celic in razvoj ploda. Pomanjkanje cinka lahko zmanjša plodnost in poveča tveganje za prezgodnji porod, nizko porodno težo in druge zaplete.

Vitamin D

Vitamin D⁸^,⁹ prispeva k razvoju kosti in zob ploda, poleg tega pa ima vlogo pri uravnavanju imunskega sistema matere. Njegovo pomanjkanje je povezano z večjim tveganjem za gestacijski diabetes, preeklampsijo in prezgodnji porod.

*Zgornja tabela prikazuje priporočene dnevne količine nekaterih ključnih hranil za nosečnice, ki jih svetujejo vodilne zdravstvene organizacije (kot sta EFSA in WHO). Seveda pa prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja.

Ovosicare Fertility: podpora plodnosti in hormonskemu ravnovesju

Ovosicare Fertility je prehransko dopolnilo, zasnovano za ženske v rodni dobi, ki želijo izboljšati svoje možnosti za zanositev. Njegovo sestavo odlikujejo klinično raziskane sestavine, ki podpirajo predvsem naslednje aktivnosti:

Cink: prispeva k normalni plodnosti in reprodukciji.
Quatrefolic® (aktivna oblika folne kisline): prispeva k presnovi homocisteina in ima vlogo pri delitvi celic.
Vitamin D: prispeva k normalni ravni kalcija v krvi in ima vlogo pri delitvi celic.
Vitamin E: ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Vitamini skupine B (B1, B2, B3, B6, B12):
- Niacin (vitamin B3): prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.
- Riboflavin (vitamin B2): prispeva k ohranjanju zdravih sluznic; ima vlogo pri presnovi železa.
- Vitamin B6: ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk; ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov.
- Vitamin B12: ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk (EFSA Journal 2009;7(9):1223); ima vlogo pri delitvi celic.
Jod: prispeva k delovanju živčnega sistema in ima vlogo pri kognitivnih funkcijah ter sproščanju energije pri presnovi.
Selen: prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

* Spodnje zdravstvene trditve so potrjene s strani Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in vključene v EU register zdravstvenih trditev v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006:

Caronositol®: kombinacija D-kiro-inozitola in mio-inozitola, ki je pomembna strukturna komponenta v telesu.
Pomanox® P30: ekstrakt plodov granatnega jabolka, ki vsebuje polifenole, ki sodelujejo pri naravnih procesih v človeškem telesu.

Posebnost izdelka je tudi patentirana in nagrajena kombinacija Caronositol®, ki vsebuje mio-inozitol in D-kiro-inozitol v razmerju 3,6 : 1. To razmerje odraža telesu lastno količino D-kiro-inozitola, ki dnevno nastaja v ženskem telesu.

Zaradi svoje celostne sestave Ovosicare Fertility nudi prehransko podporo ženskam, ki se pripravljajo na zanositev, in prispeva k optimalni presnovni ter reproduktivni podpori. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja. Ovosicare Fertility je na voljo v lekarnah in spletnih lekarnah.

Viri

Barker, D. J. P. (1990). The fetal and infant origins of adult disease. BMJ: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0002916523071666?via%3Dihub
Gluckman, P. D., et al. (2008). Effect of in utero and early-life conditions on adult health. New England Journal of Medicine: https://journals.physiology.org/doi/full/10.1152/physrev.00029.2013
Prehrana.si – Prehranska priporočila za nosečnice in doječe matere: https://prehrana.si/component/content/article?id=43:prehranske-smernice-za-nosecnice-in-dojece-matere
Czeizel, A.E., Dudas, I., “Prevention of the occurrence of neural-tube defects by periconceptional vitamin supplementation,” The New England Journal of Medicine, 1992.
NIH – Folate Fact Sheet: https://ods.od.nih.gov/factsheets/Folate-HealthProfessional/
Ruhl, C.E., et al., “Association of zinc status with fertility and pregnancy outcomes,” American Journal of Clinical Nutrition, 2002.
WHO – Zinc in maternal and child health: chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/344010/9789240030466-eng.pdf?sequence=1
Palacios, C., and González, L., “Vitamin D and pregnancy outcomes,” The Journal of Steroid Biochemistry and Molecular Biology, 2014.
EFSA – Vitamin D intake: https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4324