Izboljšanje plodnosti? Brez uglašenih hormonov ne gre!

Predpogoj za dobro plodnost je reden menstrualni cikel z večinoma rednimi ovulacijami, za kar skrbi ravnovesje vseh hormonov v telesu, opozarja prof. dr. Nataša Tul Mandić, specialistka ginekologije in porodništva iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna ter profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Strokovnjakinja dopolni, da so seveda poleg ravnovesja hormonov pomembni še splošno zdravje, tako telesno kot psihično (če sploh lahko ti dve komponenti ločimo), starost ženske in partnerja ter redni nezaščiteni spolni odnosi, in navaja, da ko so vsi ti dejavniki urejeni, je možnost zanositve sicer velika, vendar v prvem mesecu rednih spolnih odnosov zanosi le 30 do 40 odstotkov žensk. »Delež je višji med mladimi in povsem zdravimi ljudmi in narašča z vsakim naslednjim mesecem. V enem letu zanosi okoli 80 odstotkov žensk, kasneje pa se možnost za zanositev začne zelo zmanjševati, zato vsem ženskam, ki ne zanosijo v prvem letu svetujemo ginekološki pregled. Ženskam, starejšim od 35 let, pa svetujemo obisk ginekologa že po 6 mesecih neuspešne zanositve.«

Hormonsko ravnovesje je kompleksen ‘izziv’

Kot pravi prof. dr. Tul Mandićeva, vplivajo na hormone številni dejavniki. Zelo pomemben fiziološki dejavnik je starost. V vsakem življenjskem obdobju izločanje hormonov poteka drugače, prav tako se ti različno izražajo. Na ravnovesje hormonov vplivajo še splošno zdravstveno stanje, kamor spadajo prehranjenost (tako pri presuhih kot pri predebelih ljudeh je stanje hormonov pogosto zunaj fiziološkega okvira), akutne in kronične bolezni, vnetja, zdravila, prehrana, telesna aktivnost. Pomemben je tudi vpliv psihičnega stanja. »Vsi vplivi so zelo individualni in isti dejavnik lahko pri nekom popolnoma poruši hormonsko ravnovesje, pri drugem pa sploh nima vpliva,« opaža sogovornica.

Na potek menstrualnega cikla neposredno vplivajo hormoni iz hipotalamusa in hipofize, ki vplivajo na izločanje hormonov iz jajčnikov, predvsem estrogena in progesterona. Razvije se tako imenovana povratna zanka, ki pomeni, da prisotnost ali odsotnost enega hormona vpliva na izločanje drugega. V prvih letih menstruacije je ta zanka oziroma os hipotalamus–hipofiza–jajčniki še nezrela, zato so menstruacije pogosto neredne in lahko zelo močne, pogosto ovulacija izostane. Os najbolje deluje med 18. in 35. letom starosti, pri nekaterih ženskah pa brez motenj do sredine 50. let, ko se začnejo motnje, ki vodijo v menopavzo.

»Na menstrualni cikel močno vplivajo tudi androgeni hormoni, ki jim rečemo tudi moški spolni hormoni, in so vedno prisotni tudi pri ženskah. Izločajo se iz jajčnikov in nadledvičnih žlez. Ko je njihovo ravnovesje moteno, povzročajo motnje v ciklu, vplivajo na splošno počutje, telesno moč in libido. Kadar so v presežku, povzročajo akne, mastno kožo in lase, izpadanje las ter prekomerno poraščenost po obrazu, trebuhu, hrbtu in okončinah. Nadledvični žlezi izločata tudi stresne hormone, med njimi je kortizol, ki lahko neželeno vpliva na počutje in menstrualni cikel. Močan vpliv na cikel imajo tudi ščitnični hormoni in hormon hipofize prolaktin, ki »skrbi« za nastanjanje mleka pri doječih ženskah in zavira ovulacijo.«

Opozorilni znaki neravnovesja spolnih hormonov

Prof. dr. Nataša Tul Mandić pove, da je pri ženskah v rodni dobi (obdobje med prvo in zadnjo menstruacijo) prvi znak neravnovesja spolnih hormonov neredna menstruacija. Dodatni znaki so še: izvenciklične krvavitve, premočne in/ali predolge menstruacije, kožne nepravilnosti (akne, mastna koža in lasje, izpadanje las, prekomerna poraščenost v predelih kjer ženske običajno nimajo dlak), nezmožnost zanositve, upad spolne želje in splošno slabo počutje. »Seveda na vse te težave vplivajo še številni drugi dejavniki, ne samo spolni hormoni,« poudari sogovornica.

Pri deklicah lahko nepravilno delovanje spolnih hormonov povzroči prezgodnjo puberteto, ki se kaže s pospešeno rastjo, prehitro rastjo dojk in dlak ter prezgodnjo menstruacijo.

V perimenopavzi in po menopavzi pa padec hormonov povzroči široko paleto težav, ki se, kot pravi strokovnjakinja, »… lahko vlečejo več let in jih ženske pogosto dojemajo kot nekaj nujnega in naravnega, a jih lahko s primerno terapijo lajšamo ter preprečimo dolgoročne zaplete, kot sta osteoporoza in upad telesno-psihičnih sposobnosti.«

Kako uravnovesiti spolne hormone?

»Zelo pomemben je zdrav življenjski slog od malih nog dalje,« je jasna sogovornica, ki opozori na pomemben korak pred tem: »Pravzaprav se vpliv na zdravje (tudi hormonsko) začne že v času nosečnosti, saj zdravje, navade in razvade nosečnice močno vplivajo na zdravje potomca za celo življenje.« Zdrav življenjski ritem z dovolj počitka, spanja, gibanja, zdravo prehrano in posledično primerno telesno težo, izogibanjem nezdravim razvadam, stresnim dejavnikom in dobrimi medsebojnimi odnosi so idealne razmere za zdravje in počutje nosečnice in otrokov razvoj, razloži specialistka ginekologije in porodništva. »Žal vsega ni vedno mogoče doseči, a veliko se da narediti. Če ne zmoremo sami, je na voljo veliko strokovnjakov, ki nam lahko pomagajo. Ginekologi in endokrinologi lahko pomagamo pri uravnavanju menstrualnega cikla, preprečevanju premočnih krvavitev in izgub železa (to povzroča splošno slabo počutje), pri zanositvi, težavah s kožo, ogromno lahko naredimo tudi za boljše počutje in zdravje žensk v peri- in postmenopavzi.«

Ali je neplodnost v Sloveniji res v porastu?

Sogovornica potrjuje, da neplodnost pri nas resnično in že dolgo narašča. »Mislim, da je pomemben dejavnik rasti neplodnosti odlašanje z zanositvijo do srednjih ali poznih tridesetih let, pa tudi preredki spolni odnosi (npr. le v času ovulacije), neustrezni medsebojni odnosi, debelost in, nenazadnje, pomembno vlogo ima verjetno tudi onesnaženost okolja.«

Strokovnjakinja podpira trend, da se v zadnjih letih o tej tematiki govori veliko bolj odkrito. »Ginekologi v Sloveniji imamo veliko znanja, imamo tri državne in en zasebni center za zdravljenje neplodnosti, dostopnost je zelo dobra. Pomembno pa je, da ljudje s težavami pomoč poiščejo pravočasno. Starejše kot so jajčne celice, težje je pomagati in slabši so uspehi zdravljenja.«

Prehranska dopolnila – kdaj, kako, katera?

Prof. dr. Nataša Tul Mandić opaža, da je uporaba prehranskih dopolnil v zadnjem času v velikem porastu. »Žal za večino dopolnil ni jasno, kakšna je njihova sestava in kako delujejo, obljube proizvajalcev pa so pogosto pretirane, celo neresnične,« opozarja. Kot pravi, jih načeloma ob zdravi in primerni prehrani ne potrebujemo, če pa po njih posegamo, je najbolje, da kupimo tista, ki jih proizvajajo v tovarnah zdravil. Ta imajo bolj predvidljivo sestavo.

»Prehranska dopolnila priporočamo ženskam, ki načrtujejo nosečnost ter v času nosečnosti in dojenja. Priporočamo multivitaminske tablete s folno kislino in železom, pa tudi dopolnila z vitaminom D, ki nam ga zlasti v zimskih mesecih pogosto primanjkuje. Vitamin D se priporoča tudi otrokom, starostnikom, kroničnim bolnikom, ljudem, ki se izogibajo soncu oziroma se ne zadržujejo zunaj. Prehranska dopolnila z železom priporočamo tudi vsem, ki ne uživajo dovolj hrane, ki vsebuje železo (največ ga je v mesu), ženskam z močnimi menstruacijami, vzdržljivostnim športnikom, starejšim ljudem in ljudem pred in po operacijah. Zaloge železa lahko ocenimo z določanjem serumskega feritina. Na izločanje spolnih hormonov vplivajo prehranska dopolnila s fitoestrogeni, sem sodijo na primer soja ter koreninice nekaterih rastlin, kot sta maca ali grozdnata svetilka. Kaj zares deluje in kako konkretno posamezna prehranska dopolnila vplivajo na hormone, je običajno težko reči.«

Inozitoli – kaj je dokazano in kaj ne

Vedno bolj cenjen naj bi bil doprinos prehranskih dopolnil z inozitoli. Sogovornica razloži, da so inozitoli skupina naravnih snovi – sladkorni alkoholi. Obstaja devet oblik inozitolov, za ljudi sta najpomembnejša mio- in D-kiro inozitol. Inozitoli imajo več vlog v telesu: sodelujejo pri presnovi maščob, pri uravnavanju inzulinske rezistence oziroma pomagajo pri delovanju inzulina, podpirajo delovanje živčnega sistema in sodelujejo pri signalizaciji v živčnih poteh (npr. v serotoninski in dopaminski poti), pomembno vlogo imajo pri dozorevanju jajčnih celic, vplivajo lahko na njihovo kvaliteto, na ovulacijo in na rednost menstrualnega ciklusa. Najbolj so raziskani pri ženskah s policističnimi jajčniki, kjer izboljšajo inzulinsko rezistenco, rednost cikla, kvaliteto jajčnih celic in s tem plodnost.

V prehranskih dopolnilih so prisotni v različnih razmerjih, zlasti naj bi bilo pomembno razmerje med mio- in D-kiro inozitolom. Razmerje vpliva na sintezo hormonov – uravnava nastajanje estrogena in zavira pretirano nastajanje androgenov, kar vpliva na delovanje jajčnikov ter dozorevanje in kvaliteto jajčnih celic. Pravilno razmerje normalizira sintezo hormonov in ovulacijo ter tako uravna menstrualni ciklus in olajša zanositev. Še vedno pa velja, da na kvaliteto jajčnih celic in s tem možnost donositve zdravega otroka najbolj vpliva starost ženske.

Sogovornica potrjuje, da ima dodajanje inozitolov dokazano ugoden vpliv na nadzor glikemije in na inzulinsko rezistenco, zmanjša tveganje za nastanek nosečniške sladkorne bolezni, da pa ugoden učinek na sladkorno bolezen še ni bil dokazan pri »ne nosečih« posameznicah, opazen pa je ugoden učinek na regulacijo menstruacije in ovulacije ter kvaliteto jajčnih celic, zlasti pri ženskah s policističnimi jajčniki.