Mama: Ko je pogledala na telefon, se je zgrozila

Ko so otroci majhni, je postavljanje omejitev pri uporabi telefona mačji kašelj. Precej drugače je v obdobju najstništva, ko zasloni postanejo del njihovega socialnega sveta.

Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da zgolj omejitve niso dovolj. Ključno je, da se o uporabi naprav z otroki pogovarjamo zgodaj, redno in na učinkovit način. Le tako lahko ob prehodu v večjo samostojnost razvijejo odgovoren odnos do tehnologije, ki ne temelji na nadzoru, ampak na razumevanju.

Takšne so ocene staršev

Raziskava Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je poleti 2023 izvedel Center za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, denimo kaže, da v Sloveniji velik delež otrok in mladostnikov internet ter naprave z zasloni uporablja prekomerno. Ugotovitve raziskave opozarjajo na razširjenost te prakse med mladimi.

Več kot 40 odstotkov staršev otrok, starih od 10 do 17 let, ocenjuje, da njihovi otroci zaslone uporabljajo preko še sprejemljivih meja, pri starostni skupini od 13 do 15 let pa ta delež naraste na 48 odstotkov. Prekomerno rabo so navedli tudi starši mlajših otrok: 14 odstotkov pri otrocih, starih do dve leti, in 10 odstotkov pri otrocih, starih od tri do devet let. Ker raziskava ni zajela uporabe televizije, ki jo pediatri prav tako uvrščajo med rabo zaslonov, so dejanski deleži še višji.

Ob tem se zmanjšuje tudi delež staršev, ki postavljajo pravila glede uporabe naprav. Skoraj četrtina staršev oziroma skrbnikov (23 odstotkov) ne postavlja nikakršnih omejitev, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma. Hkrati se zmanjšuje tudi delež staršev, ki otrokom ne dovolijo uporabe družbenih omrežij: z 58 odstotkov leta 2021 je padel na 46 odstotkov.

Ogromno spletnega nadlegovanja

Na visoko izpostavljenost mladih spletu opozarja tudi raziskava projekta DIGI.DR (Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih), ki jo je leta 2025 izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani med učenci zadnje triade osnovne šole in srednješolci. Ta ugotavlja, da je spletno nadlegovanje doživela približno polovica mladih v Sloveniji. Med osnovnošolci, ki na družbenih omrežjih preživijo več kot štiri ure dnevno, jih je 72 odstotkov že poročalo o izkušnji spletnega nadlegovanja.

Raziskava kaže tudi razlike med spoloma: v osnovni šoli je o nadlegovanju poročalo 55 odstotkov deklet in 51 odstotkov fantov, v srednji šoli pa 58 odstotkov deklet in 49 odstotkov fantov. Dekleta so pogosteje izpostavljena tudi oblikam spolnega nadlegovanja na spletu. Med srednješolci je neprimerna sporočila prejelo 23 odstotkov deklet in 16 odstotkov fantov, fotografije s spolno vsebino brez privolitve pa 17 odstotkov deklet in 9 odstotkov fantov.

Noro, koliko časa so mladostniki na telefonih

Podatke o vsakodnevni rabi nam je podala tudi manjša terenska poizvedba, ki so jo v sklopu projekta Mamina štafeta izvedli v Mladinskem centru Nova Gorica, kjer so mladi sami pogledali in sporočili statistiko uporabe svojih telefonov. Posredovali so podatke o dejanski dnevni rabi ter najpogosteje uporabljenih aplikacijah. V majhnem vzorcu so sodelovali posamezniki, ko so stari od 16 do 24 let. Gre za posameznike, pri katerih praviloma ni več omejitev glede uporabe zaslonov in lahko naprave uporabljajo brez časovnih omejitev.

Njihova povprečna dnevna uporaba telefona se je gibala med 3,53 in celo 8,50 ure. Naj opozorimo, da gre tu za povprečno dnevno uporabo, se pravi kar 27 do skoraj 62 ur na teden.

Najvišjo rabo so zabeležili pri 17-letnikih, kjer so posamezniki poročali tudi o 8,39 in 8,50 ure uporabe dnevno. Več mladih v starostni skupini 16 in 17 let je navajalo tudi uporabo nad šest ur na dan (med drugim 6,00, 6,20 in 6,39 ure), medtem ko so pri starejših, starih od 18 do 24 let, podatki večinoma nižji, a po naši oceni še vedno visoki, med približno 3,53 in 6,04 ure dnevno.

Najnižjo uporabo je imel denimo 24-letnik, in sicer v povprečju 3,53 ure dnevno. Presenetljivo zelo visoko porabo je imel 21-letnik, kar sedem ur na dan.

Katere aplikacije jim ukradejo največ časa?

Kot so nam sporočili iz Mladinskega centra, so med najpogosteje uporabljenimi aplikacijami Instagram, TikTok, Snapchat in YouTube, ki se pojavljajo pri večini sodelujočih. Posamezni mladi na teh platformah preživijo tudi več kot tri ure dnevno. Tako so nekateri poročali o 3,44 ure na Instagramu, 3,31 ure na isti platformi pri drugem uporabniku, 3,12 ure na YouTubu ter 3,00 ure na TikToku. Pri drugih aplikacijah je čas v večini krajši, navajamo le nekaj primerov: Discord do 2,05 ure, Reddit 3,16 ure, Firefox pa pri enem od sodelujočih kar 4,53 ure, Quizlet 2,11 ure in Spotify do 1,13 ure dnevno.

Poleg družbenih omrežij in video platform se med uporabljenimi aplikacijami pojavljajo tudi komunikacijske in druge vsebinske aplikacije, kot so Messages, Safari, Chrome, Signal, Kindle in aplikacija Good Notes. Snapchat in Instagram se pogosto pojavljata z uporabo med eno in dvema urama dnevno, TikTok pa prav tako nekateri uporabljajo več ur.

Vprašali smo tudi nekaj staršev, zgrozila sta se oba: Mati in najstnik

Na vprašanja o konkretnih navadah glede uporabe zaslonov smo vprašali tudi nekatere starše mlajših in večjih otrok. Predvsem pri najstnikih so starši navajali večje težave in nenehne bitke. Večina staršev je poročala, da imajo otroci na telefonu omejitve v skladu s strokovnimi smernicami, ki jih najdete tudi na spletni strani Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta LOGOUT. Strokovne smernice določajo, da otroci, stari 0–2 leti, zaslonov ne uporabljajo, pri starosti 2–5 let naj bo raba omejena na manj kot 1 uro na dan, pri otrocih 6–9 let na največ 1 uro na dan, pri starosti 10–12 let na do 1,5 ure na dan, pri mladostnikih 13–18 let pa na največ 2 uri na dan.

Mamica treh otrok se je najbolj zgrozila ob pogledu na telefon otroka, ki je pred kratkim dopolnil 16 let in tako ostal brez omejitev. Čeprav najstnik blesti v šoli, pomaga doma in vestno trenira, je vpogled v njegovo dnevno uporabo zaslona šokiral tako mater kot njega samega, saj je bil na telefonu dnevno več ur. Večji del časa je namenjal aplikacijam, potrebnim za šolo, pa tudi igranju preprostih iger, ki so ga sicer sproščale, vendar se je skupni čas hitro kopičil. Po pogovoru z materjo si je nato sam uvedel določene omejitve na telefonu, da uporaba ne bi ušla izpod nadzora.

Raje pogovor kot omejitve

Mamica dveh deklet je pojasnila, da v družini večinoma niso uvajali strožjih omejitev uporabe zaslonov. Izjema je bilo krajše obdobje okoli 12. leta starosti, ko sta imeli hčerki nastavljeno časovno omejitev uporabe telefona na tri ure dnevno, z omejitvijo uporabe po 21. uri, pri starejši približno leto ali dve, pri mlajši eno leto.

Kot je poudarila, v družini večji poudarek namenjajo pogovoru kot nadzoru. O uporabi zaslonov se, kot pravi, veliko pogovarjajo, pri čemer otrokom pojasnjujejo, da ne gre za prepovedi, temveč za skrb za njihovo dobrobit, saj predolga izpostavljenost ekranom in spremljanje kratkih video vsebin po njenem mnenju lahko škodujeta.

“V resnici ne gledam njunega screen time, ko so obdobja, ko opazim, da sta več »priklopljeni«, se pogovarjamo,” pojasnjuje. Po njenih besedah se je s časom razvila tudi večja samoregulacija, saj starejša hči opozori, če pri mlajši opazi pretirano uporabo, kar nato ponovno odpre pogovor glede uporabe naprav.

“Telefon zanj ni vir zabave: ne uporablja ga za igranje igric, brskanje po spletu ali družbena omrežja”

Mamica 13-letnega dečka je pojasnila, da je pri njih raba naprav jasno razdeljena glede na namen in čas. Telefon njen sin uporablja zgolj osnovno, za klicanje, fotografiranje, snemanje ter komunikacijo s prijatelji prek aplikacije Viber, pri čemer ga ne uporablja za igranje igric, družbena omrežja ali brskanje po spletu.

Glavni zaslon v njegovem primeru predstavlja računalnik, ki ga uporablja za igranje igric, montažo in obdelavo videov, izdelovanje lastnih igric, šolske obveznosti ter gledanje vsebin na YouTubu. Televizijo uporablja občasno, večinoma v večernem času. Kot je poudarila, so pravila glede uporabe zaslonov jasna in dosledna. Med tednom je uporaba omejena na šolske obveznosti ter občasno gledanje videov ali televizije, medtem ko je igranje igric, kamor štejejo tudi snemanje in montažo videov, dovoljeno izključno ob koncih tedna. Čas uporabe ni natančno časovno odmerjen, temveč je odvisen od drugih obveznosti, kot so šola, šport in pomoč v gospodinjstvu.

Po njeni oceni sin med tednom na računalniku in televiziji skupaj preživi približno eno uro dnevno, ob koncih tedna pa se čas uporabe razlikuje glede na dogovore in dnevne aktivnosti. Za šolo uporablja predvsem računalnik, in sicer za pisanje nalog, učenje in iskanje informacij.

“Do konfliktov zaradi zaslonov pride kadar jih jaz prepovem. Bolj kot orodje za konflikte so ekrani pri nas orodje za pogajanje, če na primer dobi dobro oceno, me prosi, ali bi lahko snemal videe ali igral igrice tudi med tednom. In priznam, da takrat vedno popustim,” pravi.

Dodaja, da je bil s tehnologijo sicer seznanjen že zelo zgodaj: “Kot majhen otrok smo skupaj igrali Talking Toma, vsi trije skupaj z očetom smo tekmovali, komu bo šlo bolje. A kljub temu smo zaslone od nekdaj omejevali in uporabljali zavestno. Zelo zgodaj je začel tudi s programiranjem, že v drugem razredu osnovne šole je prvič obiskoval programerski tečaj.”

“Mislim, da bi se tudi danes če bi šla lahko znova od začetka odločila isto, ker vidim kako dobro razume napredek, vse od AI, do trendov, veliko se pogovarjava tudi o tem, kaj meni kam bo šlo vse skupaj, o umetni inteligenci pa uči tudi stare starše,” je sklenila.

“To je pri nas boleča tema”

Ena izmed mater je uporabo zaslonov v družini opisala kot “bolečo temo”, s čimer se po vsej verjetnosti poistoveti tudi veliko staršev najstnikov. Njen starejši otrok, star skoraj 12 let, po njeni oceni pred zasloni preživi približno štiri ure na dan. Na telefonu ima sicer nastavljeno omejitev uporabe na uro in pol, vendar, kot pojasnjuje, preostali čas pogosto uide izpod nadzora, zlasti kadar je otrok sam doma.

Otrok uporablja telefon za YouTube in igrice, televizijo ter računalnik predvsem za šolske projekte. Čas uporabe se med tednom in koncem tedna bistveno ne razlikuje, saj skušajo družinski čas ob vikendih namenoma zapolniti z izleti in drugimi aktivnostmi, ki otroke odmaknejo od zaslonov. Za šolske potrebe uporablja računalnik za orodja, kot so ChatGPT, Wikipedija ter programi Word in PowerPoint, pri čemer po njeni oceni za to porabi do tri ure tedensko.

Kot poudarja, so konflikti zaradi uporabe zaslonov pogosti: “To je vsakodnevna pereča tema. Ko je treba ugasnit telefon ali TV, je najpogosteje protest, slaba volja, demotiviranost za hišna opravila.“

Kot enega ključnih pristopov izpostavlja ustvarjanje protiuteži: “Otroke čim bolj motivirati tudi za sprehode, izlete, hribe, hobije, krožke, druženje s prijatelji … Mislim, da nam to kar uspeva in to me nekoliko pomiri.”

Očka TikToka ne dovoljuje

Oče dveh najstnic ima na obeh telefonih nameščeno aplikacijo Family Link. 16-letnica ima omejitev uporabe zaslonov na tri ure dnevno, 14-letnica pa na dve uri. Izjema je aplikacija Duolingo, do katere imata obe neomejen dostop. Obe najstnici sta uspešni v šoli in imata številne hobije.

Po njegovih besedah podatki o uporabi kažejo, da največ časa namenita platformi YouTube, Instagram pa uporabljata zmerno, medtem ko dostopa do TikToka ne dovoljuje. Večjih konfliktov zaradi zaslonov v družini nimajo, se pa mlajša hči pogosto obrne nanj s prošnjo po podaljšanju časa uporabe, ker je s telefonom delala veliko za šolo. Njegov nasvet staršem je jasen: “Telefon otroku čim kasneje in čim bolj omejiti, da se lahko potem postopoma daljša čas uporabe.”

Telefon naj dobi čim kasneje

Na razlike v pristopih opozarja tudi oče treh otrok, ki poudarja pomen pogovora in postopnega uvajanja omejitev. “Na svoj nadzor ne računam preveč, saj so vedno polni trikov,” pravi in dodaja, da ga najstarejša hči celo moleduje, naj ji omeji telefon. “Od aplikacij z mamo nikakor ne dovoliva TikToka,” še pravi.

Njegov 17-letni sin ima trenutno omejitev treh ur dnevno, ki je v zadnjem obdobju večinoma ne presega, čeprav je v preteklosti občasno presegal štiri ali celo pet ur uporabe. Posamezne aplikacije so dodatno omejene, telefon pa ponoči ostaja v dnevnem prostoru. Računalnik uporablja predvsem za šolo, ob koncih tedna tudi za ogled filmov, Xbox pa približno uro in pol tedensko. Po njegovih besedah je prepoved uporabe telefonov v šoli zmanjšala skupni čas uporabe čez dan.

15-letna hči telefon uporablja zmerno in praviloma ne presega omejitev, največ časa nameni glasbi, medtem ko najmlajši, 11-letni sin, lastnega telefona še nima in ga uporablja le občasno.

“Zdi se mi, da sva ravnala prav, da sva jim dala pozno telefone in da paziva kaj je naloženo od programov. Že tako na primeru najstarejšega jasno, kako hitro padejo not. Nikakor ne razumem, kako starši dovolijo otrokom in najstnikom telefone v sobi zvečer. Recept za katastrofo; spanje, anksioznost …” je še poudaril.

Zelo dovzeten za kakšno odvisnost

Oče dveh dečkov, starih štiri in devet let, je pojasnil, da doma nimajo televizije. Za ogled vsebin uporabljajo računalnike in projektor. Po njegovi oceni otroka med tednom gledata risanke največ do 30 minut, povprečno pa približno deset minut na dan, ob koncih tedna pa občasno tudi daljše vsebine. Starejši sin kaže več zanimanja za igrice, vendar jih z mamo zavestno omejujeta. Lastnega telefona še nima. “Starejši je zelo navdušen za igrice, vendar mu jih ne dajeva prav pogosto, ker je zelo dovzeten za kakšno odvisnost in jih je zmožen preigrati po moje 24ur na dan, seveda je tak tudi pri risankah,” še dodaja.

Ko so starejši, omejitve ne pomagajo več dosti

S številnimi starši smo ob tem še dodatno govorili o vsakodnevnih izkušnjah, pri čemer se kot skupna ugotovitev kaže, da uporaba zaslonov ostaja stalen izziv. Pri mlajših otrocih večjih težav praviloma ne zaznavajo, kadar so pravila postavljena zgodaj in dosledno ter kadar starši sami dajejo zgled zmerne rabe. Pri najstnikih pa starši pogosteje opisujejo, da nadzor postaja težji, saj otroci dobro poznajo delovanje naprav, znajo obiti omejitve in se hitro prilagajajo novim načinom uporabe.

Zato več staršev izpostavlja pomen pogovora, dogovorov in iskanja ravnovesja, predvsem pa spodbujanja dejavnosti, ki niso povezane z zasloni. Kot kaže tudi poizvedba Mladinskega centra Nova Gorica, mladi brez neposrednih omejitev del dneva preživijo na telefonih v obsegu, ki sega v več ur dnevno. Ob tem se odpira vprašanje, koliko tega časa bi lahko namenili drugim dejavnostim, denimo gibanju, druženju ali preživljanju časa v naravi.

Preberite še: Smrt 11-letnega dečka je le vrh ledene gore