Otroci: Oftalmologinja opozorila na branje na razdalji manj kot 25 centimetrov

“Mi ne moremo obljubiti, da se bo dioptrija zdaj kar naenkrat ustavila,” je poudarila oftalmologinja dr. Petra Popović iz optike Oftalma. Pri obravnavi kratkovidnih otrok je cilj upočasniti njeno napredovanje, odziv posameznega otroka pa spremljajo na rednih pregledih.To je med drugim povedala na Hoyini tiskovni konferenci ob predstavitvi nove očalne leče za obvladovanje kratkovidnosti pri otrocih. 

Kako blizu drži otrok knjigo?

“Kaj pa lahko mi naredimo?”  je eno od pogostih vprašanj staršev, je povedala zdravnica. Kot je pojasnila, na razvoj kratkovidnosti vplivata tako dednost kot okolje. Ob pregledu zato preverijo, ali sta kratkovidna tudi starša in pri kateri starosti sta začela nositi očala. Po njenih besedah je za oceno otrokovega tveganja pomembno predvsem, ali se je kratkovidnost pri starših pojavila že pred 11. oziroma 12. letom.

Zanimajo jih tudi otrokove vsakodnevne navade: kako blizu drži knjigo, koliko časa bere brez premora in koliko časa preživi na prostem. Opozorila je na branje na razdalji manj kot 25 centimetrov in na daljše bližinsko delo brez odmorov. Staršem svetuje, naj otroci vsak dan približno dve uri preživijo zunaj.

Po njenih besedah je obdobje med sedmim in dvanajstim letom posebej občutljivo, saj takrat dioptrija pogosto najhitreje narašča. Kdaj se bo njeno naraščanje ustavilo pri posameznem otroku, pa po njenih besedah ni mogoče natančno napovedati.

Pri predpisovanju očal se srečuje tudi s prepričanjem, da bi bilo bolje izbrati nekoliko manjšo dioptrijo, da bi se oko “navadilo”. Takšnega pristopa ne priporoča. Kot je pojasnila, otroku predpišejo polno korekcijo, saj premajhna korekcija ni način za zaviranje napredovanja kratkovidnosti.

Med možnostmi obravnave je predstavila tudi posebne očalne leče, kjer osrednji del leče omogoča jasen vid, okoliški segmenti pa spreminjajo način ostrenja svetlobe z namenom zmanjševanja spodbude za rast očesnega zrkla. Pri tem je poudarila razliko med upočasnitvijo napredovanja in obljubo, da se dioptrija ne bo več povečala.

Otroke v njihovi ordinaciji običajno naročijo na kontrolo čez pol leta. Če kratkovidnost kljub obravnavi napreduje, po njenih besedah pretehtajo dodatno zdravljenje z atropinom ali uporabo posebnih kontaktnih leč.

Dva brata z različnim potekom

Zdravnica je predstavila tudi primer bratov, pri katerih je pred uvedbo posebnih očalnih leč dioptrija naraščala. Pri starejšem so po začetku njihove uporabe na nadaljnjih kontrolah ugotavljali večinoma stabilno dioptrijo, z manjšim povečanjem na levem očesu. Pri mlajšem je po njenem poročanju na zaporednih pregledih ostala nespremenjena.

Gre za primera iz njene ordinacije, ki ne napovedujeta izida pri drugih otrocih. Kot je poudarila, pri vseh ne opažajo popolne ustavitve: “Vsaj ta krivulja, ta hitrost naraščanja se položi.”

Pojasnila je še, da nekateri starši težavo razumejo predvsem kot dioptrijo, ki jo bo otrok pozneje lahko odpravil z operacijo: “Ko bo že zrastel, se bo dioptrija ustavila, bo šel na laser ali na operacijo.”

V takšnih pogovorih jim pojasni tudi možne poznejše zaplete visoke kratkovidnosti, med njimi spremembe na mrežnici in odstop mrežnice. Zato obravnava otroka po njenem poudarku vključuje več kot menjavanje očal: spremljanje napredovanja, pogovor o navadah in izbiro ustreznega pristopa za posameznega otroka.