V nadaljevanju preberite:

• Hrana je pogost vzrok za zadušitev majhnih otrok.
• Posebej pozorni moramo biti na hrano, ki je dajemo otrokom, ki so mlajši od štirih let.
• Starši naj se udeležijo tečajev prve pomoči.

Kot poročajo italijanski mediji, je v Anconi po enem tednu hospitalizacije umrla triletna deklica, ki je bila v bolnišnici zaradi zapore dihalnih poti. Pred tednom dni se ji je med jedjo v dihalnih poteh zataknila gozdna jagoda.

Starši so izrazili željo, da darujejo njene organe in bolečino spremenijo v upanje za življenje drugih otrok. Deklico so sicer takoj po zapori dihalnih poti oživljali, da bi stabilizirali njeno stanje, nato pa so jo v izjemno hudem stanju s helikopterjem prepeljali v bolnišnico.

Posebej ogroženi mlajši od štirih let

“Hrana je pogost vzrok za zadušitev majhnih otrok,” opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Dodajajo, da se s hrano lahko zaduši vsak otrok, vendar so še posebej ogroženi otroci, mlajši od štirih let: “Majhni otroci še nimajo veliko izkušenj z žvečenjem hrane, zato jim ne ponujamo drobne, lepljive ali trde hrani, ki jo je težko žvečiti in pogoltniti. Tudi starejše otroke poučimo, da dojenčku in malčku ne smejo dajati nobene hrane brez našega dovoljenja.”

Arašidov ne mlajšim od šest let

“Otrokom do 4. leta starosti ne dajemo jesti živil, kot so koščki trdega sadja ali surove zelenjave, koščki mesa, sira ipd., katerih premer je manjši od 3 cm, ker lahko zaidejo v sapnik in povzročijo dušenje,” svetujejo strokovnjaki z NIJZ.

Prav tako so po njihovih navedbah nevarni trdi bonboni, pokovka, zrna koruze ali fižola, različni oreščki ipd., ki zdrsnejo v sapnik in ga deloma zamašijo: “Zlasti arašidi, ki imajo gladko površino, radi potujejo globoko po sapniku in obstanejo v pljučih, zato jih ne ponujamo otrokom, mlajšim od 6 let. Izogibamo se tudi živilom, ki so lepljiva (arašidovo maslo, karamela, žvečilni gumi, gumijasti bonboni ipd.) in jih je težko žvečiti in pogoltniti.”

Dodajajo, da največkrat košček hrane le delno zamaši sapnik: “Otrok, ki zaradi tujka kašlja, a še vedno lahko diha in govori, običajno tujek izkašlja, dihanje pa se hitro normalizira. To je za otroka lahko neprijetno in stresno, a je že po nekaj sekundah v redu.”

Najbolj nevarna so živila okrogle ali sferične oblike

Živila okrogle ali sferične oblike, kot so grozdje, češnjev paradižnik, redkvica, češnje, jagodičje, kroglice melone, manjša avokadova koščica ipd., so podobne velikosti kot premer otrokovega sapnika. Običajno imajo gladko površino, zato lahko po navedbah strokovnjakov z NIJZ hitro zdrsnejo v grlo in sapnik popolnoma zamašijo.

“Če je sapnik popolnoma zamašen, je pretok zraka v pljuča in iz njih onemogočen. S tem je ogrožen tudi dotok kisika v možgane, zaradi česar dušenje postane življenjsko nevaren nujni primer, ki zahteva takojšnjo pomoč. Udeležimo se tečajev prve pomoči, kjer se bomo naučili tehnik, s katerimi lahko rešimo življenje svojemu otroku,” dodajajo.

Na NIJZ svetujejo, da hrano pripravimo z mislijo na varnost otrok: “Preden ponudimo hrano majhnemu otroku, jo ustrezno pripravimo tako, da ni nevarnosti, da bi povzročila zadušitev. Surovo zelenjavo in trdo sadje, kot sta korenje, jabolko ipd., naribamo ali na drobno narežemo. Sadju odstranimo peške in koščice. Jagode grozdja, češnjev paradižnik, jagodičje ipd. narežemo na četrtine. Živila z vlaknatimi ali žilavimi sestavinami, kot sta zelena ali ananas, narežemo na drobne koščke. Meso narežemo na drobne koščke. Mesu in ribam odstranimo kosti, preden jih postrežemo. Izogibamo se prigrizkom na zobotrebcih ali nabodalih.”

Če opazimo, da se je otrok začel dušiti, ga najprej vzamemo v naročje in mu pogledamo v usta. V primeru, da tujka ne moremo odstraniti s prstom, ga obrnemo na trebuh – pri tem pa pazimo, da mu podpremo vrat in glavo. Nato izvedemo 5 nežnih drsečih udarcev z dlanjo med lopaticami. Po vsakem udarcu preverimo, ali je tujek odstranjen. Če je poskus neuspešen, pokličemo 112, v primeru, da otrok izgubi zavest, nemudoma preidemo k temeljnim postopkom oživljanja (TPO) za dojenčke. Pri tem vam bo najverjetneje pomagal dispečer kar preko telefona.

Preberite še: 11-mesečni dojenček se je dušil, mama je rojevala dvojčka

V nadaljevanju preberite:

• Še pred rojstvom otroka so stroški za nerojenega otroka več kot 4.000 evrov.
• Največji stroški za otroka nastanejo med 15. in 18. letom.
• Analize niso opravili za leta po dopolnjenem 18. letu, ko veliko otrok še vedno priživljajo starši.

Družina v Italiji po izračunu družbe Moneyfarm porabi za otroka v prvih 18 letih življenja od 112.000 do 212.000 evrov. V povprečju je to približno 162.000 evrov, oziroma več kot 9.000 evrov na leto. Povprečni znesek je za štiri odstotke višji kot leta 2025, v primerjavi z letom 2022 pa se je povečal za več kot 16 odstotkov. Ob tem je treba poudariti, da gre le za prvih 18 let, veliko otrok ostane pri starših še mnogo dlje, sploh če se odločijo za študij. 

Družina mora tako za otroka do njegovega 18. leta nameniti približno 6.000 evrov več kot pred letom dni in več kot 22.000 evrov več kot pred štirimi leti. Stroški rastejo hitreje od pogodbeno določenih plač, ki so se v istem obdobju zvišale za 12 odstotkov, opozarjajo v družbi Moneyfarm.

Izdatki po njihovih navedbah nastanejo že pred otrokovim rojstvom. Samoplačniški pregledi, samoplačniške preiskave, tečaji priprave na porod in nakup začetne opreme za novorojenčka v povprečju stanejo približno 4.100 evrov. Po rojstvu stroški z otrokovo starostjo naraščajo, najdražja pa so leta mladostništva.

Prehrana, izobraževanje, tehnologija, šport …

Največji stroški nastanejo med 15. in 18. letom, ko družina porabi skoraj 50.000 evrov oziroma več kot 12.400 evrov na leto. Med glavnimi izdatki so prehrana, izobraževanje, tehnologija, šport, jezikovni tečaji in žepnina, pa tudi druge potrebe, povezane z večjo samostojnostjo mladostnikov.

K rasti skupnih stroškov ne prispeva samo inflacija. Najizraziteje so se povečali izdatki za naročniške storitve, izobraževanje in tehnologijo. Po navedbah italijanskih medijev, ki povzemajo analizo družbe Moneyfarm, so k višjim stroškom prispevali tudi pripomočki, ki temeljijo na umetni inteligenci in so v raziskavi vključeni v potrošnjo vseh obravnavanih starostnih skupin, ter podražitev elektronskih naprav. Stroški naročniških storitev so se povečali za 32,3 odstotka, stroški tehnologije pa za 25,5 odstotka.

Povprečni letni strošek preživljanja enega otroka predstavlja približno 18 odstotkov neto dohodka para z otroki. Pri enostarševskih družinah delež doseže 27 odstotkov. Če v dvostarševski družini oba starša k skupnemu dohodku prispevata enako, to pomeni, da gre za preživljanje prvega otroka skoraj petina plače vsakega od njiju. Starš, ki otroka vzgaja sam, zanj nameni več kot četrtino svojega dohodka.

Pri drugem otroku je mogoče nekatere predmete ponovno uporabiti ali stroške deliti, večina izdatkov pa nastane za vsakega otroka posebej. Po oceni, navedeni v raziskavi, dodatni strošek drugega otroka znaša od 70 do 80 odstotkov stroška prvega. Seveda je tu pri oblekah in obutvi velika razlika, ali imajo starši otroke istega spola ali ne. 

Visoki stroški so eden od ekonomskih razlogov, zaradi katerih pari odločitev za otroka odlagajo ali se starševstvu odpovedo, še pišejo italijanski mediji. 

Preberite še: Če imate tri otroke, bi morali po novem plačati tolikšno preživnino

Vpliv časa, ki ga majhni otroci preživijo pred zasloni, je še vedno predmet številnih razprav med starši in strokovnjaki. Raziskava, objavljena leta 2023 v reviji JAMA Pediatrics, je pokazala povezavo med več časa pred zasloni v zgodnjem otroštvu ter večjim tveganjem za zaostanke pri komunikaciji in reševanju problemov pri otrocih. Rezultati so pokazali povezavo med večjo izpostavljenostjo televiziji in DVD-jem pri enem in dveh letih ter nižjimi razvojnimi dosežki pri dveh oziroma treh letih. Gre za opazovalne podatke, pri katerih lahko na rezultate vplivajo tudi drugi dejavniki.

Varuška opazila razliko med otroki

Zoe Young, vzgojiteljica in varuška iz Austina v ameriški zvezni državi Teksas, je delala kot vzgojiteljica v vrtcu in kot varuška. Pri svojem delu se veliko ukvarja z zgodnjim otroštvom razvojem možganov dojenčkov in malčkov ter vzgojnimi pristopi.

Za Newsweek je povedala, da številni starši zaslone uporabljajo kot način, da zamotijo otroke v zahtevnih situacijah. “Veliko staršev uporablja zaslone kot dudo, da zamotijo otroke, ko potrebujejo premor ali, odkrito povedano, ko se jim ne ljubi ukvarjati z njimi,” je dejala Young. Njene besede so sicer njeno osebno mnenje in izkušnja, ne znanstveni dokaz o ravnanju staršev.

Novejša raziskava, objavljena leta 2026 v reviji Computers in Human Behavior, je proučevala 587 parov staršev in otrok, starih med 2,5 in 7,5 leta. Raziskovalci so ugotovili, da starši digitalne medije pogosto uporabljajo za pomirjanje otrok oziroma uravnavanje njihovih čustev. Večja začetna uporaba medijev v ta namen je bila povezana z večjo anksioznostjo staršev, nižjo stopnjo izobrazbe ter problematično uporabo medijev pri starših in otrocih. Raziskava je pokazala tudi, da je zgodnja in vztrajna uporaba medijev za uravnavanje čustev povezana s poznejšo problematično uporabo medijev.

Otroka nista nikoli gledala televizije ali uporabljala tablice

Young je imela priložnost izkusiti, kako je videti življenje brez zaslonov, ko je pazila na dveletnika in štiriletnika, ki po njenih besedah nimata “prav nič časa pred zasloni”. “Nikoli nista gledala filma. Nikoli nista videla iPada. Ne smeta niti gledati fotografij na telefonu,” je povedala. Starša imata v spalnici projektor, saj doma nimajo televizije.

Po besedah varuške otroka veliko časa preživita ob branju in igri. Young ju je opisala kot “intelektualno najbolj napredna otroka“, kar jih je spoznala v šestih letih dela z otroki. Povedala je, da dveletnik že govori v celih stavkih, štiriletnik pa sam izdeluje biome in svoje živalske igrače razvršča glede na “časovno obdobje in podnebje”.

Young meni, da je eden od razlogov za njun bogat besedni zaklad tudi dejstvo, da se morata brez zaslonov veliko pogovarjati z odraslimi.

“Ko zasloni niso na voljo, se težje zamotijo”

Varuška pravi, da je razlika med otrokoma in nekaterimi drugimi malčki, ki jih je srečala pri svojem delu, zelo očitna. “Malčki, ki uporabljajo zaslone, so pogosto nemirni oziroma nezadovoljni, ko zasloni niso na voljo,” je dejala. Po njenem opažanju se težje zamotijo z igračami, ustvarjanjem, naravo in lastno domišljijo. Ko nimajo takojšnje nagrade, ki jo ponujajo YouTube, igre in pretočne platforme, so lahko po njenih besedah zelo razočarani in jezni.

Young skrbi, da bi lahko takšna odvisnost od takojšnje zadovoljitve vplivala tudi na otroke v šoli. “Ko slišijo ‘ne’ ali ‘ne še’, se njihov živčni sistem odzove, ker niso vajeni, da ne dobijo takoj tega, kar želijo,” je povedala. “Če nečesa ne razumejo takoj, se miselno in čustveno zaprejo, zato se na učenje odzovejo negativno.“

Kaj pravijo raziskave o zaslonih?

Znanstvena slika je nekoliko bolj zapletena od preprostega vprašanja, ali so zasloni za otroke “dobri” ali “slabi”. Meta-analiza 42 raziskav je pokazala, da je bila večja količina časa pred zasloni povezana z nekoliko slabšimi jezikovnimi sposobnostmi otrok, medtem ko sta bila kakovostna vsebina in skupno gledanje z odraslimi povezana z boljšimi jezikovnimi dosežki.

Tudi novejši pregled raziskav v JAMA Pediatrics poudarja, da pri majhnih otrocih ni pomembna samo količina časa pred zaslonom, temveč tudi vrsta vsebine, način uporabe, prisotnost staršev in namen uporabe. Skupna uporaba zaslonov z otrokom je bila povezana z boljšimi kognitivnimi izidi.

Obenem poudarjajo, da lahko več časa pred zasloni pomeni manj priložnosti za pogovor med otrokom in odraslim. Za otroke, mlajše od 18 mesecev, priporočajo izogibanje zaslonom, za otroke od 2 do 5 let pa omejitev časa pred zaslonom na približno eno uro dnevno.

Varuška po izkušnji še bolj prepričana

Young pravi, da je izkušnja z družino, ki vzgaja otroka brez zaslonov, utrdila njeno dolgoletno prepričanje. “Otrokom nikoli, res nikoli ne bi smeli pustiti pred zasloni,” je dejala.

Njeno mnenje pa je treba razumeti kot osebno izkušnjo, ne kot znanstveni sklep. Raziskave kažejo povezave med uporabo zaslonov in različnimi razvojnimi izidi, vendar hkrati opozarjajo, da na razvoj otrok vpliva več dejavnikov in da je pomemben tudi način uporabe digitalnih medijev.

Izkušnja te varuške tako odpira predvsem vprašanje, kaj otroci počnejo namesto časa pred zasloni, ali berejo, se igrajo, raziskujejo okolico in se pogovarjajo z odraslimi ter drugimi otroki.

Otrokom začnejo mlečni zobje izpadati okoli šestega leta starosti, najprej se začnejo majati spodnji sekalci. Predvsem prvo majanje zobka je lahko stresno tako za otroka kot starša, ki ga skrbi od tega, da bo otrok pogoltnil zobek, do tega, da mu zaradi neukrepanja ne bodo izraščali stalni zobje. Med starši so se tudi na socialnih omrežjih razširile na prvi pogled smečne metode pulnjenja mlečnih zobkov, od metode z vrati, do uporabe nerf pušk, kar lahko privede do poškodb. 

“Ponavadi mlečni zobek izpade sam, oziroma se tako zelo omaje, da “odpade” pri jedi čvrste hrane, kot so na primer jabolka, skorja kruha in podobno,” je povedal Peter Jakovac, dr. dent. med., iz Dentalnega Studia Jakovac. To se po njegovih besdah zgodi, zaradi spodaj izraščajočega stalnega zobka. “Če stalni zob izrašča v pravilni smeri, skoraj popolnoma raztopi oziorma resorbira koreninico mlečnega zobka, katerega potem nadomesti,” je še pojasnil.  

Takšen zelo majav zobek lahko po njegovih navedbah otroku pomagamo izpuliti tudi doma, predvsem sekalčke: “Z gazico ali pa papirnato brisačko ga primemo in zavrtimo.”

Pozor, če je ob mlečnem zobku vršek

“Če pa opazimo ob mlečnem zobku izraščati vršek oziroma konico stalnega zobka, pa to lahko pomeni, da stalni zob ne izrašča v pravilni smeri in korenine mlečnega ne raztopi v takšni meri, da bi mlečni lahko izpadel brez pomoči zobozdravnika,” opozarja Jakovac.

Dodaja, da je v takem primeru potreben pregled pri zobozdravniku. Ta bo ocenil, ali se lahko še malo počaka, ali pa je potrebno mlečni zobek v lokalni anesteziji izpuliti, da se zagotovi mesto za izrast stalnega zobka.

Po starošolsko: Privezati na kljuko?

Jakovac svetuje staršem, naj ne poskušajo otroku izpuliti zobka že ob prvem znaku majavosti in še to z vezanjem sukanca na kljuko vrat ali nerf pištolo. “S tem lahko poškodujemo dlesen ali pa celo kakšno drugo mehko tkivo v bližini,” opozarja.

Če se mlečni zob ne začne majati sam od sebe pri določeni starosti, potem je potreben pregled pri zobozdravniku, ki lahko oceni, ali na tistem mestu sploh obstaja zasnova stalnega zoba: “Lahko pa gre samo za pozno izrast, menjavo, ki lahko od povprečnih vrednosti odstopa tudi do enega ali celo dveh let.”

Preberite še: S tem je treba začeti, preden otroci pridobijo slabe navade

Obupana mati dvojčkov se je na Redditu obrnila na starše z vprašanjem, ki zagotovo bremeni številne starše: “Kaj za vraga naj sploh dam otrokom za zajtrk?“

Njen zapis je hitro prejel številne odzive in nasvete staršev. Uporabnica dinermom55 je predstavila trik za pridobivanje jutranjih minut: “Lahko začneš tako, da jima daš banano. To ti bo kupilo čas, da si skuhaš kavo in pogruntaš preostanek zajtrka!”

Hitre jedi, ki jih lahko zamrznete

Uporabnica 4booksforOphelia prisega na presenečenje: “Za zajtrke presenečenja brskam po omari in hladilniku. To je odličen način, da porabiš tiste štiri maline in majhen košček sira! Lahko so oreščki, kosmiči, koščki sira, rozine, koščki sadja ali krekerji, zmešani skupaj. Dodam celo nekaj čokoladnih kapljic ali bombonov, da je zadeva bolj zabavna.”

Eden od staršev je odkril genialno bližnjico in dela rezerve za zamrzovalnik: “Pečem velike palačinke, ki pokrijejo celo ponev, kar mi prihrani čas obračanja vsake posebej. Običajno jih narežem kot rezine pice in zamrznem, zjutraj pa jih vržem v toast ali mikrovalovno pečico.”

Hitro rešitev je delila ena od mam in na kratko opisala recept, kako porabiti odvečen kruh … Uredništvo Mama.Over.Net je poiskalo celoten recept, da ga lahko brez težav pripravite že jutri: “Kocke šestih skodelic kruha razporedite v namaščen pekač in jih po želji potresite z rozinami. V posodi zmešajte štiri do pet jajc, dve skodelici mleka, pol skodelice sladkorja, vanilijo in čajno žličko cimeta ter mešanico prelijte čez kruh, da se dobro napoji. Pecite v pečici pri 175 °C približno 40 do 45 minut, da se jed zlato rjavo zapeče. Pred postrežjem počakajte, da se malce ohladi, nato pa jo ponudite toplo ali hladno.“

Dobra stran tega recepta je, da si lahko pripravite zalogo. Pečeni krušni puding lahko narežete na porcije, jih dobro zaprete ali zavijete ter shranite v zamrzovalnik, kjer zdržijo do tri mesece. Ko jo zjutraj vzamete iz zamrzovalnika in za kratek čas pogrejete v mikrovalovni pečici ali pečici, lahko otrokom ponudite hiter in preprost obrok za zajtrk.

Številni komentatorji objave na Redditu se ne ozirajo na “klasične muhe zahodnega jedilnika”. Med njimi je tudi West_Tough_3773, ki pravi: “Zahodne možnosti zajtrka so neverjetno omejene. Mi imamo včasih za zajtrk rezance, ocvrt riž, ostanke prejšnjega večera, miso juho ali kos ostale pice od večerje.”

Zdrav šolski dan se začne že doma

“Prehrana znatno vpliva na otrokovo rast in razvoj, počutje, zbranost in vsakodnevno delovanje. Za otroke in mladostnike je pomembno, da imajo čez dan na voljo dovolj raznolikih in hranilno bogatih živil ter dovolj tekočine. Zdrav šolski dan se začne že doma, nadaljuje s prehrano v vrtcu ali šoli in konča z obroki doma. Pri mladostnikih se z večjo samostojnostjo poveča tudi vpliv njihovih lastnih odločitev, vrstnikov in ponudbe hrane zunaj šole,” opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Dodajajo, da sta pri prehrani otrok in mladostnikov pomembna pestrost in raznolikost živil. V vsakodnevno prehrano naj bodo vključena živila iz različnih skupin.

Najpogosteje izbirajmo:

• zelenjavo in sadje,
• polnovredna žita in žitne izdelke,
• stročnice,
• mleko in mlečne izdelke,
• ribe, jajca, meso in druga beljakovinska živila,
• oreške in semena, kadar so primerna glede na starost in morebitne alergije,
• kakovostne vire maščob.

Ob obrokih naj bo na voljo voda.

Pri otrocih in mladostnikih je pomemben tudi pozitiven odnos do hrane. Cilj ni popoln jedilnik vsak dan, temveč pester način prehranjevanja in čim več zdravih izbir v okviru običajnega vsakdana.

Stroka: Kaj naj otrok je pred šolo in po njej?

“Starši pogosto iščejo odgovor na vprašanje, kaj naj otrok poje pred šolo in kaj naj ima za malico. Pri tem je pomembneje od posameznega »idealnega« obroka, da ima otrok urejen ritem prehranjevanja in pestro prehrano,” opisujejo na NIJZ. 

Če otrok zajtrkuje doma, svetujejo, naj bo zajtrk pester in sestavljen iz več skupin živil.

Primeri:

• ovseni kosmiči, navaden jogurt in sadje,
• polnozrnat kruh, skuta ali sir in zelenjava,
• polnozrnat kruh z jajcem in zelenjava,
• navadni jogurt, sadje in ovseni kosmiči.

Ob zajtrku ponudimo vodo ali nesladkan napitek.

“Po pouku je čas za kosilo ali drug polnovreden obrok. Če ima otrok športno vadbo, je pomembno, da čas obroka, njegovo sestavo in količino ter vnos tekočine prilagodimo vrsti, trajanju in intenzivnosti telesne dejavnosti. Pri vsakodnevnem prehranjevanju naj bo voda prva izbira za žejo. Energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike,” opisujejo. 

Starši, ne pozabite na koristne in brezplačne knjižice z recepti, ki jih najdete na spletni strani Nacionalnega portala o hrani in prehrani TUKAJ. 

Preberite še: 5 idej za zdrav in hiter zajtrk za otroke

V nadaljevanju preberite:
– Otroku lahko pomagate, da se umiri pred spanjem s senzoričnimi dejavnostmi.
– Kaj lahko storite? Zibajte otroka v naročju, skupaj z njim bobnajte po preprogi, obrnite ga na glavo kot nihalo.

Včasih je lahko odhod v posteljo vse prej kot miren. Otroci imajo pogosto, ravno preden je čas za spanje, največ dela. Deluje, kot bi vso energijo prihranili za ta čas.

Mama in pediatrična terapevtka Courtney English je pred kratkim na svojem TikTok profilu delila videoposnetek z nekaj svojimi najljubšimi senzoričnimi dejavnostmi, ki otrokom pomagajo, da se umirijo pred spanjem. Gre za preproste, a učinkovite dejavnosti.

1. Zibajte otroka v naročju

English pojasnjuje, da zibanje telesa omogoča stimulacijo vestibularnega sistema, kar je eden od načinov za samopomiritev in pomaga osredotočiti pozornost. Znanost to pojasnjuje takole: če je oseba vznemirjena in preveč navdušena, lahko to pomaga zmanjšati vzburjenost, zlasti pred spanjem ali v drugih trenutkih, ko je oseba nemirna. English je v svojem videoposnetku prikazala gibe: zibajte otroka, nežno ga stisnite k svojemu telesu za 10 sekund, nato ga spustite za pet sekund in nato ponovno zibajte. Skupaj z otrokom lahko tudi štejeta.

2. Stisnite otrokove noge

Otrok naj se uleže, vi pa primite njegove pokrčene noge in jih približajte njegovemu prsnemu košu. Nato noge spustite in potegnite nazaj k sebi. Medtem animirajte otroka, stresajte noge, spuščajte smešne zvoke ali glasove. To bi lahko imenovali progresivna mišična relaksacija in bo otrokom pomagalo umiriti telo.

3. Bobnanje po preprogi

Bobnanje je ponavljajoč se ritem, ki pozitivno vpliva na proprioceptivni sistem, enega od osmih senzoričnih sistemov. Na ta način vplivate na zavedanje telesa, samoregulacijo, koordinacijo, držo in sposobnost osredotočanja. Isti ponavljajoči se ton lahko otroku pomaga, da se lažje spopade s hrupom in slušno preobremenitvijo.

4. Zibanje na glavo

Ta metoda je zelo zabavna. Otroka dvignete, ga obrnete na glavo in ga počasi premikate z ene strani na drugo kot nihalo.

5. Podajanje s težko žogo ali plišasto živaljo

Zakaj težka žoga/plišasta žival? Zaradi teže predmeta telo bolje zazna dotik. Takšen “globoki dotik” pa naj bi pomirjal živčni sistem in sprožil sproščanje serotonina in dopamina. Priporočljivo je tudi, da med podajanjem ustvarjate zvoke ali obrazne mimike, ki otroka zabavajo.

V nadaljevanju preberite:

• Med počitnicami je ušivosti manj.
• Med eteričnimi olji, ki naj bi odganjali uši, se najpogosteje omenjajo čajevec, poprova meta, evkaliptus, sivka in citronela.
• Redno pregledovanje ob začetku šolskega leta je zelo pomembno.

“Ušivost  med otroki se običajno poveča takoj po začetku šolskega leta, ter po vrnitvah otrok iz različnih obšolskih dejavnosti, kjer prihaja med otroki do tesnejših kontaktov,” so lani takoj ob začetku šolskega leta opozorili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).  Med počitnicami v poletnih mesecih ušivost po njihovih opažanjih ni zaznana.

“Po podatkih iz drugih držav, ki so opravile študije ušivosti  (V. Britanija, Belgija, Avstralija, Izrael) so uši prisotne pri 4-25% predšolskih in šolskih otrok, najpogosteje pri otrocih v starostni skupini 3-11 let. Pogosteje jih najdemo pri deklicah, kot pri dečkih,” pojasnjujejo na NIJZ.

Preberite še: Štiriletni otrok se je sam in zmeden sprehajal po središču kraja

Na voljo tudi že pripravljeni spreji in šamponi

In kaj lahko storimo, še preden prejmemo iz šole ali vrtca, da spet razsajajo uši? Na tržišču je kar nekaj pripravkov, ki se oglašujejo kot preventivna zaščita otrok pred ušmi. Na voljo so razni spreji, pa tudi šamponi, ki naj bi s svojim vonjem odganjali uši. Številni med njimi so tudi nežni in primerni za otroke, vsebujejo pa eterična olja, ki naj bi zmanjšala možnosti za prenos uši na otroka.

Med eteričnimi olji se najpogosteje omenjajo: čajevec, poprova meta, evkaliptus, sivka in citronela. V raziskavi, objavljeni v PubMed, so primerjali različne rastlinske snovi in ugotovili, da sta čajevec in poprova meta bila najbolj uspešna pri preventivnem odganjanju uši. Vendar avtorji izrecno zaključijo, da nobena od testiranih rastlinskih snovi ni bila dovolj učinkovita, da bi jo priporočili kot preventivo.

Vsekakor pa je najpomembnejši ukrep redno pregledovanje otroške glave in v primeru neljube obiskovalke hitro ukrepati. Navodila, kako uspešno uničiti uši TUKAJ. 

V nadaljevanju preberite:

• V Italiji kar nekaj primerov, ko so se malčki sami potikali po mestu.
• Vsi trije zadnji primeri so se končali srečno, pomagali so mimoidoči, ki niso pogledali stran.
• Malčki lahko hitro odtavajo od doma, zato vedno zaklepajte vrata, svetujejo tudi na NIJZ.

Kot poročajo italijanski mediji, se je sredi tega tedna štiriletni deček v občini San Benedetto Po kar sam odpravil od doma in se zmeden potikal po središču kraja. Dečka so po prijavi domačina našle pristojne službe, ga zavarovale in nato predale družini.

Domačin je na številko za klice v sili poklical v sredo okoli 8. ure zjutraj in prijavil, da je v središču kraja otrok, ki je bil sam in vidno zmeden. Na kraj so prihiteli pripadniki lokalne policije in patrulja karabinjerjev, ki so ugotovili, da je otrok nepoškodovan in so ga lahko nemudoma vrnili družini.  Po prvih ugotovitvah je dečku uspelo odpreti vhodna vrata doma in oditi na ulico, medtem ko sta starša še vedno spala, poročajo mediji. 

Malček taval ob prometni cesti

Podobnih primerov, ki so v zadnjem času v Italiji prišli v javnost, je kar nekaj.  31. julija so denimo v naselju Santa Maria di Licodia v pokrajini Catania našli triletnega otroka, ki je bil sam na ulici. V tem primeru je šlo za zanemarjanje otroka.

Pred nekaj meseci pa so v Sassuolu pripadniki lokalne policije po prijavi mimoidočih našli dveletnega otroka, ki se je sam potikal po odseku prometne ceste. Policisti so v nekaj minutah našli otrokov dom in ga predali materi, ki jih je vidno pretresena pričakala pri vratih. Kot poročajo mediji, je ženska ob objemu otroka planila v jok. Tudi ta dogodek se je končal z najboljšim možnim razpletom in pokazal, kako pomembna je bila pravočasna prijava. Ko gre za tako majhne otroke, je namreč lahko odločilna prav vsaka sekunda.

“Dogodek dokazuje, kako pomembna je mreža sosedskega nadzora. Aktivno sodelovanje med prebivalci in policijo je srce varnosti v mestu. Biti pozoren opazovalec svojega okolja pomeni skrbeti drug za drugega,” je tedaj povedal župan Matteo Mesini. Če boste tudi sami kdaj zagledali malčka, ki tava brez spremstva, nemudoma ukrepajte. Pokličite na številko za klice v sili 112 in poskrbite, da bo otrok do prihoda policistov na varnem. 

Prav tako je zelo pomembna previdnost s strani skrbnikov, saj malčki in majhni otroci hitro izkoristijo neprevidnost staršev in odtavajo od doma. “Vrata, ki vodijo v klet, garažo, na dvorišče ali vrt, zaklenemo, da ne bi majhen otrok dostopal v prostore, ki zanj niso varni, ali odtaval iz hiše ali stanovanja,” svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Več nasvetov za varen dom, najdete TUKAJ. 

Preberite še: 5 vsakodnevnih nevarnosti, ki skrbijo pediatre

Poletje je čudovit letni čas, otroci nimajo šole, na pavzi so tudi mnoge dejavnosti. Za številne starše je lahko poletje tudi naporno, saj želijo otroke ves čas animirati in se čutijo dolžne, da jim zapolnijo vsak trenutek dneva.

Če se otroci dolgočasijo, imajo starši takoj slabo vest, pogosto posegajo tudi po monitorjih. Če boste otrokom dovolili, da jim je dolgčas, boste naredili veliko dobrega. Tako zase kot za otroke. 

Dolgčas je gnojilo za možgane

Kadar je otrokom dolgčas, postanejo ustvarjalni, smo na našem portalu že pisali. Ozirajo se naokoli, da bi našli nekaj, kar bi pritegnilo njihovo pozornost in domišljijo. Tako se pogosto zaposlijo z igračami ali pa risanjem. To pomeni, da dolgčas spodbuja ustvarjalno razmišljanje ter ustvarjanje. “Dolgčas naredi vašim možganom to, kar uteži naredijo vašim mišicam,” je zapisal Thomas Kersting v svoji knjigi Disconnected.

Dolgčas je označil za duševno gnojilo. Kersting zavrača željo staršev, da vsak trenutek otrokovega življenja zapolnijo z nekakšno zunanjo stimulacijo, še posebej elektronsko. Hitro prekomerno učenje, ki se osredotoča na akademsko pripravo, in preobremenjen življenjski slog motita otrokovo sposobnost, da bi bil otrok. Dolgčas je sicer eden človeških občutkov, v katerem nihče posebej ne uživa. Predstavlja nezadovoljstvo in za nekatere globoko utrujenost, nekateri pa se takrat soočajo z nemirom in jezo.

Že danes lahko načrtujete dolgčas

Na portalu Good Inside so dali staršem odlično zamisel, naj načrtujejo dolgčas. To naj bo čas, v katerem nimamo ničesar načrtovanega, nihče nikogar ne zabava in vsi samo … obstajajo.

Otroku povejte za načrtovani dolgčas in mu pojasnite, da je to čas, ko ni nič načrtovano. Zelo verjetno je, da bo otroku to zvenelo dolgočasno, vendar mu povejte, da verjamete vanj in da verjamete, da lahko razume in sprejme neprijetne stvari. Tako bo  pripravljen na dolgočas. 

Pripravite stavek, ki ga boste izrekli, če se bo otrok pritoževal, da mu je dolgčas. Lahku mu rečete:  “Vem, da ti v tem trenutku ni všeč, če ni načrta. To je nač načrtovani dolgčas in če ti je dolgčas, ni s tem nič narobe. Si ustvarjalen otrok in vem, da boš lepo izkoristil ta čas.”

Preberite še: Otrokom je treba dovoliti, da jim je dolgčas

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je med najpogostejšimi vzroki za hospitalizacijo majhnih otrok, saj lahko povzroči težko vnetje dihalnih poti. Nacionalna koordinatorica cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je pojasnila, da je RSV najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok. Za preprečevanje okužb in pred težkim potekom bolezni majhnih otrok je na voljo cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti. “Na ta način lahko zaščitijo svojega otroka v prvih šestih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv,” je pojasnila Grgič Vitek.

Brezplačno cepljenje proti RSV je za nosečnice v Sloveniji na voljo od septembra 2024. Lani so cepili 1000 nosečnic, do letošnjega septembra pa približno 2200 nosečnic, kar je 20 odstotkov vseh nosečnic, je navedla Grgič Vitek. Zaenkrat je potreben en odmerek.

• Tri bolezni: Nosečnice naj se cepijo, da zaščitijo novorojenčka

Nosečnicam poleg tega priporočajo tudi cepljenje proti gripi in oslovskemu kašlju. Za ta cepiva lahko po besedah ginekologa in porodničarja Mihe Lučovnika mirno trdijo, da so varna in učinkovita tako za nosečnico kot za otroka. Cepivo proti RSV ne vsebuje živih mikroorganizmov, tako da ne more povzročiti okužbe ali poškodbe pri plodu. Protitelesa se nato preko posteljice prenesejo na otroka, prenašajo pa se tudi na materino mleko, zato dojenje nudi še dodatno zaščito, je pojasnil.

Bolezen lahko pusti dolgoročne posledice

Z RSV se do drugega leta okužijo praktično vsi otroci. Pri večini okužba poteka v blagi obliki, kot prehlad, je navedla pediatrinja Marina Praprotnik. Med 10 in 50 odstotki otrok, ki so okuženi, pa zboli za težko obliko, bronhiolitisom, ki povzroči težko dihanje in piskanje v prsih.

Dva do tri odstotke teh otrok potrebuje tudi bolnišnično zdravljenje, ki jim lahko nudijo le podporno simptomatsko zdravljenje. Od tega približno 10 do 15 odstotkov otrok potrebuje umetno predihavanje z respiratorjem, kar je po besedah Praprotnik izredno težko stanje. “K sreči je smrtnost zaradi bronhiolitisa v zahodnih državah zelo redka, lahko pa pri otrocih povzroči dolgoročne posledice, večkrat imajo potem astmo in dolgotrajno piskanje,” je dejala.

Preventivni ukrepi so pomembni

Pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič pa je poleg cepljenja izpostavila še pomembnost preventivnih ukrepov preprečevanja okužbe, saj majhne dojenčke poleg RSV ogrožajo tudi drugi virusi. Starše majhnih otrok je tako pozvala k skrbi za higieno, umivanju rok in gibanju na svežem zraku. “Ne pustite, da bi bolni ljudje pestovali vašega otroka ali pa da bi prihajali na obisk,” je dejala. Svetovala je tudi, da starši morebitnega starejšega sorejenca v prvih mesecih po rojstvu novorojenčka izvzamejo iz vrtca.

Majhni otroci pri okužbi praviloma nehajo jesti, težko dihajo, piska jim v pljučih in hropejo. V teh primerih je po besedah Mrvič treba obiskati zdravnika.

Cepljenje priporočajo tudi starejšim nad 60 let, ker ima lahko tudi pri njih okužba težji potek bolezni. To še posebej velja, če so imunsko oslabljeni ali imajo pridružene bolezni. Za starejše je sicer cepljenje samoplačniško.