<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Prehrana - Mama.Over.Net</title>
	<atom:link href="https://mama.zurnal24.si/malcek/prehrana-malcek/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://mama.zurnal24.si/malcek/prehrana-malcek/</link>
	<description></description>
	<lastBuildDate>Wed, 11 Nov 2026 06:29:04 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=7.1.5</generator>

<image>
	<url>https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/09/cropped-favi-32x32.png</url>
	<title>Prehrana - Mama.Over.Net</title>
	<link>https://mama.zurnal24.si/malcek/prehrana-malcek/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Koliko beta-glukanov vsebuje pol skodelice ječmena?</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/beta-glukani-v-jecmenu-jesprenj-recept/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Scuka]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 11 Nov 2026 06:19:46 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[Recepti]]></category>
		<category><![CDATA[ali je ješprenj zdrav]]></category>
		<category><![CDATA[beta glukani]]></category>
		<category><![CDATA[beta glukani v čempenu]]></category>
		<category><![CDATA[beta-glukani kje jih najdemo]]></category>
		<category><![CDATA[ječmen je zdrav]]></category>
		<category><![CDATA[ječmenovi beta-glukani]]></category>
		<category><![CDATA[ješprenj recept]]></category>
		<category><![CDATA[ješprenj z jabolkom in cimetom]]></category>
		<category><![CDATA[razlika med ječmenom in ješprenjem]]></category>
		<category><![CDATA[sladki ješprenj]]></category>
		<category><![CDATA[vlaknine v ješprenju]]></category>
		<category><![CDATA[zdravilni beta-glikani]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=13563</guid>

					<description><![CDATA[Naredi ta recept za novembrske dni Otroci ga bodo oboževali!]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="has-medium-font-size wp-block-paragraph"><strong>Eno izmed prvih žit, ki so ga gojili za prehrano ljudi, je spet moderno.</strong></p>



<p class="wp-block-paragraph">Začetki gojenja ječmena segajo kar 10 000 let v preteklost, ko so ga gojili na območju zahodne Azije pa tudi ob reki Nil v Afriki ter na območju Evrope. Na<a href="https://www.prehrana.si/zivila/zita-in-zitni-izdelki?highlight=WyJiIiwidml0YW1pbiIsImIgdml0YW1pbiJd" target="_blank" rel="noreferrer noopener"> Nacionalnem portalu za hrano in prehrano Prehrana.si</a> navajajo, da pri nas najpogosteje uporabljamo oluščeno ječmenovo zrnje, ki mu pravimo ješprenj.</p>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Ješprenj lahko pripravimo kot rižoto, pa tudi v juhah in enolončnicah, z njim lahko nadevamo različno zelenjavo, vse bolj pa se uveljavlja tudi v sladkih jedeh. Uporaba ječmena je pomembna tudi v pivovarstvu, kjer iz njega izdelujejo pivovarski slad, ki je osnova za proizvodnjo piva,&#8221;</em> pojasnjujejo.  </p>



<h2 class="wp-block-heading">Kaj so beta-glukani?</h2>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin se ječmen uporablja tudi kot sestavina funkcionalnih živil. Ječmen vsebuje veliko topnih prehranskih vlaknin, med katere štejemo tudi beta glukane,&#8221;</em> še opisujejo.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Topne vlaknine imajo po njihovih navedbah številne ugodne učinke na prebavo in črevesno mikrobioto, <strong>za ječmenove beta glukane pa je odobrena tudi zdravstvena trditev, ki se nanaša na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni.</strong> Beta-glukani iz ječmena namreč dokazano znižujejo holesterol v krvi, povišan holesterol pa je dejavnik za razvoj koronarne bolezni srca: <em>&#8220;Koristen učinek dosežemo že z dnevnim vnosom treh gramov ječmenovih beta-glukanov.&#8221;</em></p>



<p class="wp-block-paragraph">Kanadsko zvezno ministrstvo za zdravje (<a href="https://www.canada.ca/en/health-canada/services/food-nutrition/food-labelling/health-claims/assessments/assessment-health-claim-about-barley-products-blood-cholesterol-lowering.html" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Health Canada</a>) v strokovni presoji zdravstvene trditve o ječmenu in holesterolu navaja ponazoritveni primer: <em>&#8220;125 ml (pol skodelice) kuhanega brušenega ječmena zagotavlja 60 odstotkov dnevne količine vlaknin, za katere je bilo dokazano, da pomagajo zniževati holesterol.&#8221;</em> Ob tem pojasnjuje, da ta dnevna količina znaša tri grame ječmenovih beta-glukanov.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Kot dodajajo na portalu Prehrana.si, poznamo več različnih vrst beta-glukanov: <em>&#8220;Prehransko najpomembnejši so beta-(1,3)(1,4)-glukani, ki se nahajajo v žitih, predvsem ječmenu in ovsu.&#8221;</em></p>



<p class="wp-block-paragraph">Vplivajo tudi na glikemični odziv &#8211; po zaužitju obroka, bogatega z beta-glukani, se glukoza iz obroka počasneje absorbira: &#8220;Beta-glukani povečajo količino snovi, ki prehaja preko prebavnega trakta, kar lahko povzroči večji občutek sitosti in ugodno vpliva na uravnavanje telesne mase, vendar so te vloge še vedno predmet raziskav.&#8221;</p>



<h2 class="wp-block-heading">Recept, ki ga otroci obožujejo</h2>



<p class="wp-block-paragraph">Številni otroci se bodo razveselili sladkega&nbsp;ješprenja z jabolkom in cimetom. Za dve&nbsp;manjši skodelici potrebujete&nbsp;200 gramov kuhanega ješprenja, približno 150 mililitrov mleka ali ovsenega napitka,&nbsp;sladko jabolko in ščepec cimeta.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Jabolko naribajte in ga skupaj s kuhanim ješprenjem, ovsenim napitkom in cimetom dajte v posodo. Na šibkem ognju kuhajte približno pet&nbsp;minut in vmes premešajte. Če želite&nbsp;bolj kremasto sladico, del zmesi pretlačite z vilicami. Postrezite mlačno.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Preberite še: <a href="https://mama.zurnal24.si/napitek-sestava-kaj-pravijo-strokovnjaki-za-otroke/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Vse bolj priljubljena alternativa mleku: Je primerna za otroke?</a></p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Vse bolj priljubljena alternativa mleku: Je primerna za otroke?</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/napitek-sestava-kaj-pravijo-strokovnjaki-za-otroke/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Scuka]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 08 Nov 2026 07:18:29 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Dojenček]]></category>
		<category><![CDATA[Malček]]></category>
		<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[je ovseni napitek zdrav]]></category>
		<category><![CDATA[je sojin napitek zdrav]]></category>
		<category><![CDATA[nadomestki mleka]]></category>
		<category><![CDATA[nadomestki mleka za otroke]]></category>
		<category><![CDATA[ovseni napitek]]></category>
		<category><![CDATA[sestava rižev napitek]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=13547</guid>

					<description><![CDATA[Rastlinski napitki so ekstrakti mletega rastlinskega živila v vodi.]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Vse več ljudi zaradi zdravstvenih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov iz svoje prehrane izloča mleko in mlečne izdelke. Za nadomeščanje pogosto uporabljajo rastlinske napitke, katerih ponudba je v zadnjem času močno narastla,&#8221;</em> ugotavljajo na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Dodajajo, da so rastlinski napitki&nbsp;v času povečane pojavnosti alergij in laktozne intolerance priročna zamenjava za običajno mleko, vendar se ob tem pogosto poraja vprašanje, ali so kljub podobni uporabi tudi prehransko primerljivi.</p>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Rastlinski napitki so ekstrakti mletega rastlinskega živila v vodi,&#8221;</em> opisujejo.&nbsp;Čeprav uradna definicija za rastlinske napitke še ne obstaja, se ti pogosto delijo glede na osnovo iz katere so pridobljeni, narejeni so lahko iz:</p>



<ul class="wp-block-list">
<li>žit (ovseni in rižev napitek),</li>



<li>stročnic (sojin napitek),</li>



<li>oreškov (mandljev in kokosov napitek),</li>



<li>semen (sezamov napitek) in</li>



<li>psevdo žit (kvinojin napitek).</li>
</ul>



<figure class="wp-block-image size-large"><img fetchpriority="high" decoding="async" width="713" height="478" src="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/11/primerjava_mleka_in_rastlinskih_napitkov-713x478.png" alt="" class="wp-image-13548" srcset="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/11/primerjava_mleka_in_rastlinskih_napitkov-713x478.png 713w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/11/primerjava_mleka_in_rastlinskih_napitkov-300x201.png 300w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/11/primerjava_mleka_in_rastlinskih_napitkov-768x515.png 768w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/11/primerjava_mleka_in_rastlinskih_napitkov-1536x1030.png 1536w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/11/primerjava_mleka_in_rastlinskih_napitkov.png 2040w" sizes="(max-width: 713px) 100vw, 713px" /></figure>



<h2 class="wp-block-heading">Star napitek, ki je znova vse bolj priljubljen</h2>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Ovseni napitek izvira iz začetka 13. stoletja, njegovo uporabo pa so obudili v devetdesetih letih na Švedskem. Njegova priljubljenost v zadnjih letih močno narašča, zato je poleg sojinega in mandljevega napitka eden izmed pogosteje uporabljenih napitkov,&#8221;</em> opisujejo na portalu Prehrana.si.&nbsp;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Dodajajo, da je ovseni napitek sestavljen iz mletih ovsenih kosmičev in vode. Vsebuje nekaj prehranske vlaknine, folata in riboflavina. Ima nizko vsebnost maščob in je naravno sladek ter vsebuje dvakratno količino ogljikovih hidratov v primerjavi s kravjim mlekom: <em>&#8220;Zaradi njegove nizke vsebnosti beljakovin in kalcija je smiselno posegati po obogatenih različicah z omenjenima mineraloma. Pogosto ni primeren za ljudi s celiakijo ali glutensko preobčutljivostjo, zaradi visoke vsebnosti ogljikovih hidratov pa morajo biti pri uživanju pozorni tudi sladkorni bolniki.&#8221;</em> Več informacij o ostalih napitkih, ki se pogosto uporabljajo kot nadomestki mleka na portalu <a href="https://www.prehrana.si/clanek/512-rastlinski-napitki" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Prehrana.si TUKAJ</a>. </p>



<h2 class="wp-block-heading">Opozorilo velja tudi za druge napitke</h2>



<p class="wp-block-paragraph">Dodajajo, da brez ustrezne prehranske prilagoditve rastlinski napitki pogosto niso primerno nadomestilo mleka, zlasti pri mlajših otrocih, ki imajo zaradi rasti in razvoja večje potrebe po določenih hranilih.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Kot nam je pojasnil <strong>vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem</strong>, se denimo prehranska sestava ovsenega napitka pomembno razlikuje od kravjega mleka. Ovseni napitki praviloma vsebujejo bistveno manj beljakovin, pogosto pa tudi manj nekaterih drugih pomembnih hranil, če niso ustrezno obogateni: <em>&#8220;To je še posebej pomembno pri majhnih otrocih, ki imajo zaradi rasti in razvoja specifične prehranske potrebe.&#8221;</em></p>



<p class="wp-block-paragraph">Dodaja, da takšno opozorilo&nbsp;ne velja samo na ovsene napitke: <em>&#8220;Podobno velja tudi za številne druge rastlinske napitke, še posebej riževe, mandljeve in kokosove. Po vsebnosti beljakovin so kravjemu mleku najbolj primerljivi sojini napitki, ne pa tudi po vsebnosti mikrohranil.&#8221;&nbsp;</em></p>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Pomembno je razlikovati med občasnim uživanjem rastlinskih napitkov in njihovo uporabo kot nadomestilo za mleko. Občasno uživanje ovsenega napitka v okviru raznovrstne prehrane samo po sebi ni problematično. Pri dojenčkih običajni rastlinski napitki niso primerno nadomestilo za materino mleko ali mlečno formulo, pri starejših otrocih pa je treba upoštevati prehransko sestavo napitka in celotne prehrane,&#8221;</em> še pojasnjuje. </p>



<p class="wp-block-paragraph">Preberite še: <a href="https://mama.zurnal24.si/pametna-vzgoja-3-zlata-pravila-ki-delujejo/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Pametna vzgoja: 3 zlata pravila, ki delujejo</a></p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Otroka poslali iz vrtca z opozorilom zaradi sadnega jogurta</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/otroka-poslali-iz-vrtca-z-opozorilom-zaradi-sadnega-jogurta/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Barbara Perko]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 10 Oct 2026 11:15:55 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[malica]]></category>
		<category><![CDATA[prehranske smernice]]></category>
		<category><![CDATA[sadni jogurt]]></category>
		<category><![CDATA[vrtec]]></category>
		<category><![CDATA[zdrava prehrana]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=13267</guid>

					<description><![CDATA[Mama je v otrokovi škatli za malico našla sporočilo, ki jo je povsem šokiralo.]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="has-medium-font-size wp-block-paragraph"><strong>Mama je v otrokovi škatli za malico našla sporočilo, ki jo je povsem šokiralo.</strong></p>



<p class="has-background wp-block-paragraph" style="background-color:#f78da78f"><strong>V nadaljevanju preberite:</strong><br>&#8211; V vrtcu otroku niso dovolili pojesti sadnega jogurta.<br>&#8211; Pojasnili so, da sadni jogurt ni v skladu z novimi vladnimi smernicami.<br>&#8211; Mama se sprašuje, kaj takšna sporočila pomenijo za odnos otrok do hrane. </p>



<p class="wp-block-paragraph">Ko je <strong>Katelan Martin</strong> iz Spaldinga v Lincolnshiru doma odprla škatlo za malico, ki jo njen triletni sin nosi v vrtec, jo je presenetilo sporočilo poleg nepojedenega sadnega<a href="https://mama.zurnal24.si/ideje-za-zajtrk-za-otroke/" target="_blank" rel="noreferrer noopener"> jogurta</a>. &#8220;<em>Žal zaradi naših pravil ne smemo več dovoliti jogurtov z okusom. Dovoljen je le navadni jogurt grškega tipa,</em>&#8221; je pisalo v sporočilu.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Sprva se ji je vse skupaj zdelo smešno, a je hitro postalo jasno, da v vrtcu mislijo resno. Pojasnili so ji, da je njihovo pravilo povezano z novimi vladnimi smernicami, ki bodo začele veljati septembra 2027. Smernice določajo, da bodo del šolskih obrokov lahko le manj masten naravni oziroma navadni jogurt ter manj masten, navadni sveži sir. Ravnatelji bodo dobili priporočilo, naj &#8220;<em>ne dovolijo</em>&#8221; <a href="https://mama.zurnal24.si/6-nasvetov-kako-omejiti-sladice-in-sladke-pijace/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">sladkih pijač</a>, čipsa in sladkarij ter naj &#8220;<em>ponujajo nagrade in druge spodbude za prinašanje zdrave malice</em>&#8220;.</p>



<h2 class="wp-block-heading">Mamo skrbijo posledice</h2>



<p class="wp-block-paragraph">Katelan je povedala, da so jim, ko so spoznavali vrtec, povedali, da vlada pripravlja nova pravila in da se izobraževalne ustanove nanje že počasi pripravljajo. &#8220;<em>Rekla sem, da jim zaradi mojih malic ne bo treba skrbeti, saj se doma tako ali tako prehranjujemo precej zdravo,</em>&#8221; je povedala za The Sun. </p>



<p class="wp-block-paragraph">&#8220;<em>Ko otroka pošlješ v vrtec, mu v škatlo za malico vendarle ne moreš dati povsem enake hrane, kot bi jo jedel doma. Malice morajo biti hitre, preproste, praktične in razmeroma poceni,</em>&#8221; je povedala.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Skrbi jo, kakšne posledice bodo imela po njenem mnenju &#8220;ekstremna&#8221; pravila za njenega sina. &#8220;<em>Skrbi me, kakšen vpliv bo to imelo nanj, če mu bodo govorili, da je jagodni jogurt slaba hrana in da ga ne sme jesti. Sprašujem se, kakšen škodljiv vpliv bo to imelo na njegov pogled na hrano.</em>&#8220;</p>



<h2 class="wp-block-heading">Ministrstvo: Ustanove same določajo pravila</h2>



<p class="wp-block-paragraph">&#8220;<em>Smernice, ki jih zagotavljamo ustanovam za predšolsko vzgojo, jim pomagajo zagotoviti, da majhni otroci dobijo okusne in hranljive obroke, ki jih potrebujejo za rast in razvoj – vključno z omejevanjem živil z visoko vsebnostjo sladkorja,</em>&#8221; je povedal tiskovni predstavnik britanskega ministrstva za izobraževanje. &#8220;<em>Ustanove so vedno same določale pravila glede hrane, ki jo otroci prinašajo s seboj. Naše smernice tega ne spreminjajo, temveč jim pomagajo spodbujati zdrave prehranske izbire. Vključujejo tudi nasvete o cenovno ugodni zdravi prehrani, da so spremembe izvedljive za vse družine.</em>&#8220;</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Triletnica umrla zaradi grozdne jagode, starša bosta darovala njene organe</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/triletnica-umrla-zaradi-grozdne-jagode-starsi-bodo-darovali-njene-organe/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Scuka]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 01 Oct 2026 04:33:53 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[kaj ne dajati majhnemu otroku jesti]]></category>
		<category><![CDATA[kaj storiti kos e otrok duši]]></category>
		<category><![CDATA[kako ukrepati ob zadušitvi otroka]]></category>
		<category><![CDATA[najbolj nevarna hrana za malčke]]></category>
		<category><![CDATA[nevarna hrana za otroke]]></category>
		<category><![CDATA[prva pomoč za otroke]]></category>
		<category><![CDATA[zadušitev otroka]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=13263</guid>

					<description><![CDATA[Otrokom do 4. leta starosti ne dajemo jesti živil, kot so koščki trdega sadja ali surove zelenjave, koščki mesa, sira ipd., katerih premer je manjši od 3 cm.]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="has-medium-font-size wp-block-paragraph"><strong>Tragedija:</strong> <strong>Deklica je bila teden dni hospitalizirana, a se ji žal stanje ni izboljšalo. </strong></p>



<p class="wp-block-paragraph"><strong>V nadaljevanju preberite:</strong></p>



<ul class="wp-block-list">
<li><strong>Hrana je pogost vzrok za zadušitev majhnih otrok</strong>. </li>



<li><strong>Posebej pozorni moramo biti na hrano, ki je dajemo otrokom, ki so mlajši od štirih let.</strong></li>



<li><strong>Starši naj se udeležijo tečajev prve pomoči. </strong></li>
</ul>



<p class="wp-block-paragraph">Kot poročajo italijanski mediji, je v Anconi po enem tednu hospitalizacije umrla triletna deklica, ki je bila v bolnišnici zaradi zapore dihalnih poti. Pred tednom dni se ji je med jedjo v dihalnih poteh zataknila gozdna jagoda.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Starši so izrazili željo, da darujejo njene organe in bolečino spremenijo v upanje za življenje drugih otrok. Deklico so sicer takoj po zapori dihalnih poti oživljali, da bi stabilizirali njeno stanje, nato pa so jo v izjemno hudem stanju s helikopterjem prepeljali v bolnišnico. </p>



<h2 class="wp-block-heading">Posebej ogroženi mlajši od štirih let</h2>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Hrana je pogost vzrok za zadušitev majhnih otrok,&#8221;</em> opozarjajo na <a href="https://nijz.si/zivljenjski-slog/preprecevanje-poskodb/hrana-je-pogost-vzrok-za-zadusitev-majhnih-otrok/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Nacionalnem inštitutu za javno zdravje</a> (NIJZ).</p>



<p class="wp-block-paragraph">Dodajajo, da se s hrano lahko zaduši vsak otrok, vendar so še posebej ogroženi otroci, mlajši od štirih let:<em> &#8220;Majhni otroci še nimajo veliko izkušenj z žvečenjem hrane, zato jim ne ponujamo drobne, lepljive ali trde hrani, ki jo je težko žvečiti in pogoltniti. Tudi starejše otroke poučimo, da dojenčku in malčku ne smejo dajati nobene hrane brez našega dovoljenja.&#8221;</em></p>



<h2 class="wp-block-heading">Arašidov ne mlajšim od šest let</h2>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Otrokom do 4. leta starosti ne dajemo jesti živil, kot so koščki trdega sadja ali surove zelenjave, koščki mesa, sira ipd., katerih premer je manjši od 3 cm, ker lahko zaidejo v sapnik in povzročijo dušenje,&#8221;</em> svetujejo strokovnjaki z NIJZ.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Prav tako so po njihovih navedbah nevarni trdi bonboni, pokovka, zrna koruze ali fižola, različni oreščki ipd., ki zdrsnejo v sapnik in ga deloma zamašijo: <em>&#8220;Zlasti arašidi, ki imajo gladko površino, radi potujejo globoko po sapniku in obstanejo v pljučih, zato jih ne ponujamo otrokom, mlajšim od 6 let. Izogibamo se tudi živilom, ki so lepljiva (arašidovo maslo, karamela, žvečilni gumi, gumijasti bonboni ipd.) in jih je težko žvečiti in pogoltniti.&#8221;</em></p>



<p class="wp-block-paragraph">Dodajajo, da največkrat košček hrane le delno zamaši sapnik: <em>&#8220;Otrok, ki zaradi tujka kašlja, a še vedno lahko diha in govori, običajno tujek izkašlja, dihanje pa se hitro normalizira. To je za otroka lahko neprijetno in stresno, a je že po nekaj sekundah v redu.&#8221;</em></p>



<h2 class="wp-block-heading">Najbolj nevarna so živila okrogle ali sferične oblike</h2>



<p class="wp-block-paragraph">Živila okrogle ali sferične oblike, kot so <strong>grozdje, češnjev paradižnik, redkvica, češnje, jagodičje, kroglice melone, manjša avokadova koščica ipd., </strong>so podobne velikosti kot premer otrokovega sapnika. Običajno imajo gladko površino, zato lahko po navedbah strokovnjakov z NIJZ hitro zdrsnejo v grlo in sapnik popolnoma zamašijo.</p>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Če je sapnik popolnoma zamašen, je pretok zraka v pljuča in iz njih onemogočen. S tem je ogrožen tudi dotok kisika v možgane, zaradi česar dušenje postane življenjsko nevaren nujni primer, ki zahteva takojšnjo pomoč. Udeležimo se tečajev prve pomoči, kjer se bomo naučili tehnik, s katerimi lahko rešimo življenje svojemu otroku,&#8221;</em> dodajajo. </p>



<figure class="wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio"><div class="wp-block-embed__wrapper">
<iframe title="Zadušitev otroka s hrano- prva pomoč" width="500" height="281" src="https://www.youtube.com/embed/v6PI2O_3wZg?feature=oembed" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share" referrerpolicy="strict-origin-when-cross-origin" allowfullscreen></iframe>
</div></figure>



<p class="wp-block-paragraph">Na NIJZ svetujejo, da hrano pripravimo z mislijo na varnost otrok: <em>&#8220;Preden ponudimo hrano majhnemu otroku, jo ustrezno pripravimo tako, da ni nevarnosti, da bi povzročila zadušitev. Surovo zelenjavo in trdo sadje, kot sta korenje, jabolko ipd., naribamo ali na drobno narežemo. Sadju odstranimo peške in koščice. Jagode grozdja, češnjev paradižnik, jagodičje ipd. narežemo na četrtine. Živila z vlaknatimi ali žilavimi sestavinami, kot sta zelena ali ananas, narežemo na drobne koščke. Meso narežemo na drobne koščke. Mesu in ribam odstranimo kosti, preden jih postrežemo. Izogibamo se prigrizkom na zobotrebcih ali nabodalih.&#8221;</em></p>



<p class="wp-block-paragraph">Če opazimo, da se je otrok začel dušiti, ga najprej&nbsp;vzamemo v naročje in mu pogledamo v usta.&nbsp;V primeru, da tujka ne moremo odstraniti s prstom, ga&nbsp;obrnemo na trebuh &#8211;&nbsp;pri tem pa pazimo, da mu podpremo vrat in glavo.&nbsp;Nato izvedemo 5 nežnih drsečih udarcev z dlanjo med lopaticami. Po vsakem udarcu preverimo, ali je tujek odstranjen. Če je poskus neuspešen, pokličemo 112, v primeru, da otrok izgubi zavest, nemudoma&nbsp;preidemo k temeljnim postopkom oživljanja (TPO) za dojenčke. Pri tem vam bo najverjetneje pomagal dispečer kar preko telefona.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Preberite še: <a href="https://mama.zurnal24.si/kako-pomagati-otroku-ob-zadusitvi-dojencek-tragedija/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">11-mesečni dojenček se je dušil, mama je rojevala dvojčka</a></p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Sem brez idej: Kaj naj dam otroku za zajtrk?</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/ideje-za-zajtrk-za-otroke/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Scuka]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 10 Sep 2026 08:42:42 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[Recepti]]></category>
		<category><![CDATA[kaj naj jim dam za zajtrk]]></category>
		<category><![CDATA[kaj naj otroci jedo za zajtrk]]></category>
		<category><![CDATA[recepti za otroke]]></category>
		<category><![CDATA[zajtrk za otroke]]></category>
		<category><![CDATA[zdrav zajtrk ideje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=13097</guid>

					<description><![CDATA[Iščete ideje, kaj naj otroci jedo za zajtrk?]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="has-medium-font-size wp-block-paragraph"><strong>Starši si belijo glavo, kaj naj ponudijo otrokom za zajtrk. </strong></p>



<p class="wp-block-paragraph">Obupana mati dvojčkov se je na Redditu obrnila na starše z vprašanjem, ki zagotovo bremeni številne starše: <em>&#8220;Kaj za vraga naj sploh dam otrokom za zajtrk?</em>&#8220;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Njen zapis je hitro prejel številne odzive in nasvete staršev. Uporabnica dinermom55 je predstavila trik za pridobivanje jutranjih minut: <em>&#8220;Lahko začneš tako, da jima daš banano. To ti bo kupilo čas, da si skuhaš kavo in pogruntaš preostanek zajtrka!&#8221;</em></p>



<h2 class="wp-block-heading">Hitre jedi, ki jih lahko zamrznete</h2>



<p class="wp-block-paragraph">Uporabnica 4booksforOphelia prisega na presenečenje: <em>&#8220;Za zajtrke presenečenja brskam po omari in hladilniku. To je odličen način, da porabiš tiste štiri maline in majhen košček sira! Lahko so oreščki, kosmiči, koščki sira, rozine, koščki sadja ali krekerji, zmešani skupaj. Dodam celo nekaj čokoladnih kapljic ali bombonov, da je zadeva bolj zabavna.&#8221;</em></p>



<p class="wp-block-paragraph">Eden od staršev je odkril genialno bližnjico in dela rezerve za zamrzovalnik: <em>&#8220;Pečem velike palačinke, ki pokrijejo celo ponev, kar mi prihrani čas obračanja vsake posebej. Običajno jih narežem kot rezine pice in zamrznem, zjutraj pa jih vržem v toast ali mikrovalovno pečico.&#8221;</em></p>



<p class="wp-block-paragraph">Hitro rešitev je delila ena od mam in na kratko opisala recept, kako porabiti odvečen kruh &#8230; Uredništvo Mama.Over.Net je poiskalo celoten recept, da ga lahko brez težav pripravite že jutri: <em>&#8220;Kocke šestih skodelic kruha razporedite v namaščen pekač in jih po želji potresite z rozinami. V posodi zmešajte štiri do pet jajc, dve skodelici mleka, pol skodelice sladkorja, vanilijo in čajno žličko cimeta ter mešanico prelijte čez kruh, da se dobro napoji. Pecite v pečici pri 175 °C približno 40 do 45 minut, da se jed zlato rjavo zapeče. Pred postrežjem počakajte, da se malce ohladi, nato pa jo ponudite toplo ali hladno.</em>&#8220;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Dobra stran tega recepta je, da si lahko pripravite zalogo.&nbsp;Pečeni krušni puding lahko&nbsp;narežete na porcije, jih dobro zaprete ali zavijete ter shranite v zamrzovalnik, kjer zdržijo do tri mesece. Ko jo zjutraj vzamete iz zamrzovalnika in za kratek čas pogrejete v mikrovalovni pečici ali pečici, lahko otrokom ponudite hiter in preprost obrok za zajtrk.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Številni komentatorji objave na Redditu se ne ozirajo na <em>&#8220;klasične muhe zahodnega jedilnika&#8221;. M</em>ed njimi je tudi West_Tough_3773, ki pravi: &#8220;<em>Zahodne možnosti zajtrka so neverjetno omejene. Mi imamo včasih za zajtrk rezance, ocvrt riž, ostanke prejšnjega večera, miso juho ali kos ostale&nbsp;pice od večerje.&#8221;</em></p>



<h2 class="wp-block-heading">Zdrav šolski dan se začne že doma</h2>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Prehrana znatno vpliva na otrokovo rast in razvoj, počutje, zbranost in vsakodnevno delovanje. Za otroke in mladostnike je pomembno, da imajo čez dan na voljo dovolj raznolikih in hranilno bogatih živil ter dovolj tekočine. Zdrav šolski dan se začne že doma, nadaljuje s prehrano v vrtcu ali šoli in konča z obroki doma. Pri mladostnikih se z večjo samostojnostjo poveča tudi vpliv njihovih lastnih odločitev, vrstnikov in ponudbe hrane zunaj šole,&#8221;</em> opozarjajo na <a href="https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/zdrava-prehrana-za-uspesen-solski-dan/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Nacionalnem inštitutu za javno zdravje</a> (NIJZ). </p>



<p class="wp-block-paragraph">Dodajajo, da sta&nbsp;pri prehrani otrok in mladostnikov pomembna pestrost in raznolikost živil. V vsakodnevno prehrano naj bodo vključena živila iz različnih skupin.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Najpogosteje izbirajmo:</p>



<ul class="wp-block-list">
<li>zelenjavo in sadje,</li>



<li>polnovredna žita in žitne izdelke,</li>



<li>stročnice,</li>



<li>mleko in mlečne izdelke,</li>



<li>ribe, jajca, meso in druga beljakovinska živila,</li>



<li>oreške in semena, kadar so primerna glede na starost in morebitne alergije,</li>



<li>kakovostne vire maščob.</li>
</ul>



<p class="wp-block-paragraph">Ob obrokih naj bo na voljo voda. </p>



<p class="wp-block-paragraph">Pri otrocih in mladostnikih je pomemben tudi pozitiven odnos do hrane. Cilj ni popoln jedilnik vsak dan, temveč pester način prehranjevanja in čim več zdravih izbir v okviru običajnega vsakdana.</p>



<h2 class="wp-block-heading">Stroka: Kaj naj otrok je pred šolo in po njej?</h2>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Starši pogosto iščejo odgovor na vprašanje, kaj naj otrok poje pred šolo in kaj naj ima za malico. Pri tem je pomembneje od posameznega »idealnega« obroka, da ima otrok urejen ritem prehranjevanja in pestro prehrano,&#8221;</em> opisujejo na NIJZ.&nbsp;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Če otrok zajtrkuje doma, svetujejo, naj bo zajtrk pester in sestavljen iz več skupin živil.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Primeri:</p>



<ul class="wp-block-list">
<li>ovseni kosmiči, navaden jogurt in sadje,</li>



<li>polnozrnat kruh, skuta ali sir in zelenjava,</li>



<li>polnozrnat kruh z jajcem in zelenjava,</li>



<li>navadni jogurt, sadje in ovseni kosmiči.</li>
</ul>



<p class="wp-block-paragraph">Ob zajtrku ponudimo vodo ali nesladkan napitek.</p>



<p class="wp-block-paragraph"><em>&#8220;Po pouku je čas za kosilo ali drug polnovreden obrok. Če ima otrok športno vadbo, je pomembno, da čas obroka, njegovo sestavo in količino ter vnos tekočine prilagodimo vrsti, trajanju in intenzivnosti telesne dejavnosti. Pri vsakodnevnem prehranjevanju naj bo voda prva izbira za žejo. Energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike,</em>&#8221; opisujejo.&nbsp;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Starši, ne pozabite na koristne in brezplačne knjižice z recepti, ki jih najdete na spletni strani Nacionalnega portala o hrani in prehrani <a href="https://prehrana.si/clanek/632-zdravi-recepti-za-otroke" target="_blank" rel="noreferrer noopener">TUKAJ.</a> </p>



<p class="wp-block-paragraph">Preberite še: <a href="https://mama.zurnal24.si/zdrav-in-hiter-zajtrk-za-otroke/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">5 idej za zdrav in hiter zajtrk za otroke</a></p>



<div id="nvs"></div>
<script src="https://www.zurnal24.si/banners/2025/07/nvs/nvs.js"></script>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ideje za zdrav zajtrk, kot priporočajo pediatri</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/zdrav-zajtrk-ideje-za-zajtrk-otroci/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Barbara Perko]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 04 Aug 2026 05:38:30 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Malček]]></category>
		<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[Šolar]]></category>
		<category><![CDATA[ideje za zajtrk]]></category>
		<category><![CDATA[pediater]]></category>
		<category><![CDATA[priprava obroka]]></category>
		<category><![CDATA[zajtrk]]></category>
		<category><![CDATA[zdrav zajtrk]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=9102</guid>

					<description><![CDATA[Pravilno uravnotežen obrok je ključnega pomena za otrokovo energijo in koncentracijo čez dan.]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="has-medium-font-size wp-block-paragraph"><strong>Pravilno uravnotežen obrok je ključnega pomena za otrokovo energijo in koncentracijo čez dan. Ponujamo nekaj zdravih in preprostih idej.</strong></p>



<p class="wp-block-paragraph">Jutra v družinskem domu se pogosto začnejo kaotično, priprava zdravega zajtrka pa je lahko dodaten izziv. Vendar pa je pravilno uravnotežen obrok ključnega pomena za otrokovo energijo in koncentracijo čez dan. Pediatri razkrivajo, katere hitre in hranljive zajtrke izberejo za svoje otroke. Morda vam bodo njihovi nasveti olajšali jutranjo rutino.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Dr. <strong>Danielle Grant</strong>, pediatrinja in mati treh najstnikov, poudarja, da so jutra kaotična, vendar zajtrk ni nujno dodatna ovira. Namesto tega je lahko priložnost za otroke, da sodelujejo pri izbiri in pripravi obrokov.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Sendvič z jajcem</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Dr. <strong>Christina Johns</strong> priporoča sendvič z jajcem in sirom kot idealen zajtrk, ker vsebuje beljakovine, vlaknine in ogljikove hidrate. Otroci lahko izbirajo med različnimi vrstami kruha, tortiljami ali rogljički, obrok pa lahko obogatijo z dodatki, kot sta avokado ali zelenjava.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Sadje za s seboj</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Sadje je odličen dodatek k zajtrku, vendar je ključnega pomena udobje. Dr. Johns ima raje banane ali sklede jagodičevja, ki jih otroci lahko jedo na poti.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Pecivo, polno beljakovin</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Dr. <strong>Katie Lockwood</strong> poudarja, da beljakovine pomagajo otrokom, da ostanejo dlje siti in imajo dovolj energije za dan pred njimi. Če za zajtrk jedo mafine ali rogljičke, priporoča, da jih kombinirate s kozarcem mleka ali arašidovega masla, da bo obrok bolj hranljiv.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Jajca na različne načine</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Dr. Grant vnaprej pripravi trdo kuhana jajca, kar omogoča hiter obrok za otroke. Če imate čas, so odlična možnost poširana jajca na polnozrnatem toastu z avokadom.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Domači mafini</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Nutricionistka <strong>Amy Reed</strong> domačim mafinom doda sadne pireje ali zelenjavo, da poveča njihovo hranilno vrednost. Uporablja mešanico navadne in polnozrnate moke, da ohrani okus, ki ga otroci obožujejo.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Ostanki hrane</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Dr. <strong>Shelly Vaziri Flais</strong> pravi, da ni nič narobe, če za zajtrk jeste ostanke hrane, kot so špageti z mesnimi kroglicami ali piščanec z rižem, saj zagotavljajo beljakovine in vitamine. Čeprav ta rutina ni za vsakogar. Dr. Johns pravi, da sama za zajtrk nikakor ne more jesti tistega, kar poje za večerjo, njena hči pa to obožuje.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Proteinski smoothiji</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Smoothiji so odlična možnost, še posebej za tiste, ki zjutraj niso posebej lačni. Dr. Grant dodaja sadje, jogurt in beljakovine, kot je arašidovo maslo. Najljubša kombinacija njenih otrok pa je banana, mleko, arašidovo maslo in čokolada, je povedala za <a href="https://www.today.com/health/diet-fitness/healthy-breakfast-ideas-for-kids-rcna98797" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Today</a>.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Proteinski vaflji in palačinke</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Dr. Flais uporablja mešanico za beljakovinske vaflje in doda mleko in jajce za povečanje hranilne vrednosti. Dr. Johns pripravlja ajdove palačinke s sadjem in javorjevim sirupom.</p>



<h2 class="wp-block-heading">Čemu se pediatri izogibajo?</h2>



<p class="wp-block-paragraph">Pediatri ne postavljajo strogih pravil, vendar se izogibajo zajtrkom, ki imajo veliko sladkorja in kjer primanjkuje hranil. Namesto tega spodbujajo kombinacijo sladkih možnosti z beljakovinami, da zagotovijo dolgotrajen občutek sitosti.</p>



<h3 class="wp-block-heading">Najpomembneje je, da otroci nekaj pojedo</h3>



<p class="wp-block-paragraph">Če otroci ne marajo zajtrka, strokovnjaki priporočajo vsaj lahek prigrizek, kot je kozarec mleka ali granola ploščica. Pravilna prehrana in hidracija sta ključnega pomena za dobro prebavo in splošno dobro počutje.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Dr. Lockwood staršem svetuje, naj se ne obremenjujejo preveč, če otroci niso navdušeni nad zajtrkom. Pomembno je, da ponudijo raznoliko hrano in čas izkoristijo za druženje. Vključitev otrok v pripravo jih lahko motivira k boljšemu prehranjevanju in razvoju zdravega odnosa do hrane.</p>



<div id="nvs"></div>
<script src="https://www.zurnal24.si/banners/2025/07/nvs/nvs.js"></script>

]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Tako bodo otroci jedli več zelenjave</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/tako-bodo-otroci-jedli-vec-zelenjave/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Barbara Perko]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 22 Jul 2026 04:30:53 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Dojenček]]></category>
		<category><![CDATA[Malček]]></category>
		<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[Šolar]]></category>
		<category><![CDATA[dojenčkove prehranske navade]]></category>
		<category><![CDATA[mlajših od enega leta]]></category>
		<category><![CDATA[prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[priprava hrane]]></category>
		<category><![CDATA[starši kot zgled]]></category>
		<category><![CDATA[več zelenjave]]></category>
		<category><![CDATA[zdravo prehranjevanje]]></category>
		<category><![CDATA[zelenjava]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=12677</guid>

					<description><![CDATA[Majhne spremembe v tem, kako otroci vsak dan doživljajo hrano, lahko imajo trajen vpliv na to, kaj jedo.]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="has-medium-font-size wp-block-paragraph"><strong>Majhne spremembe v tem, kako otroci vsak dan doživljajo hrano, lahko imajo trajen vpliv na to, kaj jedo.</strong></p>



<p class="has-background wp-block-paragraph" style="background-color:#f78da88f"><strong>V nadaljevanju preberite:<br>&#8211; Otroci potrebujejo raznoliko prehrano, ki vključuje veliko sadja in zelenjave.<br>&#8211; Čim večkrat jim ponudite več različnih vrst zelenjave, zelenjavo postrezite na začetku obroka in povečajte veliko zdravih obrokov.<br>&#8211; Upoštevajte, da &#8220;jemo z očmi&#8221;, obroki naj postanejo družinski dogodek, otrokom pa dovolite, da sodelujejo pri pripravi hrane.</strong></p>



<p class="wp-block-paragraph">Spodbuditi otroke, da jedo dovolj zelenjave, je lahko pravi izziv. Na spletu lahko zasledimo kopico vprašanj, kot je &#8220;<em>Ali je normalno, da moj otrok je samo bež hrano?</em>&#8220;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Eden od razlogov za to je, da se njihova naklonjenost sladki hrani začne že zgodaj. Tudi materino mleko vsebuje naravne sladkorje, zaradi katerih ima lahko precej sladek okus. Ko otroci začnejo jesti trdno hrano, jih je težko prepričati, naj pojedo košček brokolija ali žlico špinače.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Vendar otroci potrebujejo raznoliko prehrano, ki vključuje veliko sadja in zelenjave. Nezdrava prehrana vpliva na kognitivne sposobnosti, koncentracijo,<a href="https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/2845768?widget=personalizedcontent&amp;previousarticle=0" target="_blank" rel="noreferrer noopener"> vedenje</a> in celo na <a href="https://www.mdpi.com/2072-6643/17/3/524" target="_blank" rel="noreferrer noopener">šolski uspeh</a>. Debelost med otroki narašča, kar je povezano z dolgoročnimi zdravstvenimi težavami ter slabšimi izobraževalnimi rezultati.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Raziskovalci so iskali nove načine za izboljšanje prehranjevalnih navad otrok in našli nekaj inovativnih rešitev. Tukaj je šest preprostih nasvetov, ki jih lahko preizkusite doma.</p>


<div class="wp-block-image">
<figure class="aligncenter size-large"><img decoding="async" width="761" height="478" src="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/10/druzina-sedi-za-mizo-in-je-kosilo-zelenjava-na-krozniku-zdrava-hrana-761x478.jpg" alt="družina sedi za mizo in je kosili, na krožniku je zelenjava zdrava hrana" class="wp-image-5102" srcset="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/10/druzina-sedi-za-mizo-in-je-kosilo-zelenjava-na-krozniku-zdrava-hrana-761x478.jpg 761w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/10/druzina-sedi-za-mizo-in-je-kosilo-zelenjava-na-krozniku-zdrava-hrana-300x188.jpg 300w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/10/druzina-sedi-za-mizo-in-je-kosilo-zelenjava-na-krozniku-zdrava-hrana-768x482.jpg 768w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/10/druzina-sedi-za-mizo-in-je-kosilo-zelenjava-na-krozniku-zdrava-hrana.jpg 1400w" sizes="(max-width: 761px) 100vw, 761px" /><figcaption class="wp-element-caption">Hrana pomembno vpliva na razvoj možganov. Foto: Profimedia</figcaption></figure>
</div>


<h2 class="wp-block-heading"><strong>Pogosta izpostavljenost</strong></h2>



<p class="wp-block-paragraph">Če malčkom v zgodnjem otroštvu pogosto ponujate čim več različnih vrst zelenjave, lahko to prinese spremembe, pravi <strong>Marion Hetherington</strong>, profesorica biopsihologije na Univerzi v Leedsu. Najbolj uspešen čas za izboljšanje otrokove naklonjenosti zelenjavi je v <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0195666317313235?via%3Dihub" target="_blank" rel="noreferrer noopener">predšolskih letih</a>.</p>



<p class="wp-block-paragraph">&#8220;<em>Če ne začnete povečevati otrokove izpostavljenosti zelenjavi do petega leta starosti, je (skoraj) prepozno,</em>&#8221; pravi Hetherington. Če starši zamudijo to izpostavljenost, jih čaka težko delo. Študije so pokazale, da otroci običajno potrebujejo več <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0195666318307955?via%3Dihub" target="_blank" rel="noreferrer noopener">ponovnih izpostavitev</a>, preden sprejmejo določeno hrano.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Ugotovitve o tem, kolikokrat natanko je treba otroku ponuditi določeno hrano, preden jo sprejme, so precej mešane. Številke se gibljejo <a href="https://healthyeatingresearch.org/research/evidence-based-recommendations-and-best-practices-for-promoting-healthy-eating-behaviors-in-children-2-to-8-years/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">od pet do 15 poskusov</a>. Pri dojenčkih, <a href="https://healthyeatingresearch.org/research/evidence-based-recommendations-and-best-practices-for-promoting-healthy-eating-behaviors-in-children-2-to-8-years/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">mlajših od enega leta</a>, je ta številka lahko nižja kot pri predšolskih otrocih (med 3. in 4. letom), ki pogosteje kažejo znake prehrambne neofobije oziroma odpora do preizkušanja novih okusov.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Ta proces pa se lahko začne že pred rojstvom. Dokazi namreč kažejo, da se okusi hrane, ki jo uživa mati, prek plodovnice prenašajo na plod, kar lahko kasneje pomembno vpliva na<a href="https://publications.aap.org/pediatrics/article-abstract/107/6/e88/66299/Prenatal-and-Postnatal-Flavor-Learning-by-Human?redirectedFrom=fulltext?autologincheck=redirected" target="_blank" rel="noreferrer noopener"> dojenčkove prehranske navade</a>.</p>


<div class="wp-block-image">
<figure class="aligncenter size-large"><img loading="lazy" decoding="async" width="717" height="478" src="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/08/sveze-sadje-v-skledi-717x478.jpg" alt="sveže sadje v skledi" class="wp-image-4147" srcset="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/08/sveze-sadje-v-skledi-717x478.jpg 717w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/08/sveze-sadje-v-skledi-300x200.jpg 300w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/08/sveze-sadje-v-skledi-768x512.jpg 768w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2024/08/sveze-sadje-v-skledi.jpg 1400w" sizes="auto, (max-width: 717px) 100vw, 717px" /><figcaption class="wp-element-caption">Poleti je na voljo veliko različnega sadja. Foto: Profimedia</figcaption></figure>
</div>


<h2 class="wp-block-heading"><strong>Najprej ponudite zelenjavo</strong></h2>



<p class="wp-block-paragraph">Ni dovolj povedati otrokom, da je neka hrana dobra zanje. Otroci se raje odločajo za hrano, ki je opisana kot<a href="https://academic.oup.com/jcr/article-abstract/41/3/642/2907531?login=false" target="_blank" rel="noreferrer noopener"> &#8220;okusna&#8221;, kot pa tisto, ki je &#8220;zdrava&#8221;</a>. Namesto tega razmislite, kdaj med obrokom jim ponudite zelenjavo.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Če zelenjavo postrežete <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0002916523018336" target="_blank" rel="noreferrer noopener">na začetku obroka</a>, ko so otroci najbolj lačni, se poveča verjetnost, da jo bodo pojedli. &#8220;<em>Otroci pogosto pojedo tisto, kar jim najbolj ustreza,</em>&#8221; pravi Hetherington. &#8220;<em>In ko pridejo do graha, ga ne želijo več.</em>&#8221; Zato je lahko v pomoč, če zelenjavo ponudite pred drugimi, kalorično bogatejšimi živili. Spodbujanje k uživanju zelenjave najprej pomaga otrokom tudi pri tem, da se ne prenajedo, pravi<strong> Barbara Rolls</strong>, profesorica prehranskih znanosti na Univerzi v Pensilvaniji.&nbsp;&nbsp;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Čeprav zelenjava v<a href="https://www.mdpi.com/2072-6643/15/12/2749" target="_blank" rel="noreferrer noopener"> zahodnih prehranjevalnih navadah</a> običajno ni del zajtrka, ni razloga, da je ne bi mogli jesti tudi takoj zjutraj. Poskusite dodati gobe in špinačo v omleto ali bučke v muffine, ki jih postrežete za zajtrk. V študiji iz leta 2023, izvedeni v osmih britanskih otroških vrtcih, so raziskovalci ugotovili, da so otroci zelenjavo za zajtrk pojedli v <a href="https://link.springer.com/article/10.1186/s12966-023-01443-z" target="_blank" rel="noreferrer noopener">več kot 60 % primerov</a>, ko jim je bila ponujena.</p>


<div class="wp-block-image">
<figure class="aligncenter size-large"><img loading="lazy" decoding="async" width="717" height="478" src="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/zelenjavni-muffini-na-resetki-717x478.jpg" alt="zelenjavni muffini" class="wp-image-12679" srcset="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/zelenjavni-muffini-na-resetki-717x478.jpg 717w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/zelenjavni-muffini-na-resetki-300x200.jpg 300w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/zelenjavni-muffini-na-resetki-768x512.jpg 768w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/zelenjavni-muffini-na-resetki.jpg 1400w" sizes="auto, (max-width: 717px) 100vw, 717px" /><figcaption class="wp-element-caption">Zelenjavo lahko &#8220;skrijete&#8221; tudi v muffine. Foto: Profimedia</figcaption></figure>
</div>


<h2 class="wp-block-heading"><strong>Povečajte velikost porcij bolj zdravih živil</strong></h2>



<p class="wp-block-paragraph">Če se vam uvajanje zelenjave k zajtrku ali pred obrokom zdi nerealno, je lahko druga možnost preprosto prilagoditi razmerja med posameznimi sestavinami. Zmanjšajte količino visokokaloričnih sestavin v korist zelenjave. To lahko storite tako, da preprosto povečate količino zelenjave kot priloge ali pa zelenjavo, kot sta korenje in bučke, naribate v omake.</p>



<p class="wp-block-paragraph">To je lahko učinkovito, saj so študije pokazale, da ljudje običajno pojedo<a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0195666319309213" target="_blank" rel="noreferrer noopener"> podobno količino hrane</a>, vendar več zelenjave, ko se spremeni razmerje med mesom in zelenjavo v obroku. Ugotovljeno je bilo, da povečanje količine sadja in zelenjave na otrokovem krožniku za 50 % poveča količino, ki jo otrok zaužije.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Druge raziskave so pokazale, da predšolski otroci jedo več zelenjave in manj nezdrave hrane, kadar imajo ob obrokih na izbiro različne vrste zelenjave.</p>


<div class="wp-block-image">
<figure class="aligncenter size-large"><img loading="lazy" decoding="async" width="717" height="478" src="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/testenine-zelenjava-salama-oblikovana-v-obliki-oslicka-717x478.jpg" alt="testenine, zelenjava, salama, oblikovani v obliki oslička" class="wp-image-12680" srcset="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/testenine-zelenjava-salama-oblikovana-v-obliki-oslicka-717x478.jpg 717w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/testenine-zelenjava-salama-oblikovana-v-obliki-oslicka-300x200.jpg 300w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/testenine-zelenjava-salama-oblikovana-v-obliki-oslicka-768x512.jpg 768w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/testenine-zelenjava-salama-oblikovana-v-obliki-oslicka.jpg 1400w" sizes="auto, (max-width: 717px) 100vw, 717px" /><figcaption class="wp-element-caption">Na krožniku lahko poskusite poustvariti oblike, ki bodo otroke pritegnile. Foto: Profimedia</figcaption></figure>
</div>


<h2 class="wp-block-heading"><strong>Spremenite videz zelenjave</strong></h2>



<p class="wp-block-paragraph">Koristno je tudi spremeniti način, kako otroci dojemajo hrano, ki jo jedo. Upoštevajte, da &#8220;jemo z očmi&#8221;. Ko imajo otroci na izbiro več možnosti, se nagibajo k hrani, ki izgleda najbolj znano in privlačno. To pomeni, da bi sprememba načina postrežbe hrane lahko otrokom pomagala <a href="https://eprints.whiterose.ac.uk/id/eprint/139264/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">jesti več zelenjave</a>.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Raziskava je pokazala, da so otroci bolj verjetno jedli nova živila, če so bila na krožniku umetniško predstavljena. Druge raziskave so pokazale, da otroci jedo več sadja in zelenjave, če sta narezana v zanimive oblike, kot so metulj, cvet ali medvedek, kar kaže, da je zdrava hrana privlačnejša, če izgleda zabavno.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Raziskave so pokazale, da tudi <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2772569324000926" target="_blank" rel="noreferrer noopener">večja vidnost </a>in lažji dostop do zdrave hrane kot prigrizka spodbujata njeno uživanje. Ugotovljeno je bilo, da otroci v starosti od 10 do 13 let jedo in izbirajo več zelenjave, če jim je več vrst zelenjave ponujene v enem posodi z vnaprej odmerjenimi porcijami namesto na več različnih krožnikih. Izkazalo se je tudi, da predšolski otroci jedo 36 % več zelenjave, če je hrana <a href="https://jamanetwork.com/journals/jamapediatrics/fullarticle/2694796" target="_blank" rel="noreferrer noopener">razdeljena na porcije</a> na krožniku z ločenimi prostorčki.</p>



<h2 class="wp-block-heading"><strong>Jejte skupaj&nbsp;</strong></h2>



<p class="wp-block-paragraph"><a href="https://www.mdpi.com/2072-6643/13/4/1138" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Kar jedo starši</a>, ima ogromno vlogo pri normalizaciji tega, kar otroci pričakujejo, da bodo jedli. Če starši jedo nezdrave prigrizke, je verjetneje, da bodo to počeli tudi njihovi otroci. Če starši jedo hitro hrano ali preskočijo zajtrk, je večja verjetnost, da bodo otroci počeli enako.&nbsp;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Študija, izvedena med šolskimi otroki na Novi Zelandiji, je pokazala, da so otroci staršev z zdravo prehrano jedli manj peciva, čokolade in drugih slanih prigrizkov. Podobno je bilo ugotovljeno, da otroci, katerih starši redno dajejo zgled zdravega prehranjevanja, uživajo več sadja in zelenjave.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Skupno prehranjevanje vsaj trikrat na teden je povezano z zdravo telesno težo, boljšimi prehranjevalnimi navadami in večjo verjetnostjo, da se bodo otroci prehranjevali zdravo, če to <a href="https://www.mdpi.com/2072-6643/9/5/483" target="_blank" rel="noreferrer noopener">počnejo tudi starši</a>. Ena od dolgoročnih raziskav je prav tako pokazala, da so tisti, ki so redno jedli v krogu družine, dosegali boljšo telesno pripravljenost in uživali manj sladkih brezalkoholnih pijač.&nbsp;</p>


<div class="wp-block-image">
<figure class="aligncenter size-large"><img loading="lazy" decoding="async" width="717" height="478" src="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/oce-z-otrokoma-pripravlja-zdrav-zelenjaven-obrok-717x478.jpg" alt="oče z otrokoma pripravlja zdrav zelenjaven obrok" class="wp-image-12682" srcset="https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/oce-z-otrokoma-pripravlja-zdrav-zelenjaven-obrok-717x478.jpg 717w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/oce-z-otrokoma-pripravlja-zdrav-zelenjaven-obrok-300x200.jpg 300w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/oce-z-otrokoma-pripravlja-zdrav-zelenjaven-obrok-768x512.jpg 768w, https://mama.zurnal24.si/wp-content/uploads/2026/07/oce-z-otrokoma-pripravlja-zdrav-zelenjaven-obrok.jpg 1400w" sizes="auto, (max-width: 717px) 100vw, 717px" /><figcaption class="wp-element-caption">Otrokom boste hrano približali, če jih boste vključili v pripravo hrane. Foto: Profimedia</figcaption></figure>
</div>


<h2 class="wp-block-heading"><strong>Poskrbite, da bo hrana zabavna</strong></h2>



<p class="wp-block-paragraph">Raziskovalci opozarjajo, da pritisk na otroke, naj jedo določena živila, lahko vodi do manjšega užitka v hrani in manj zdrave prehrane. Podobno lahko nagrajevanje otrok s sladkarijami z visoko vsebnostjo maščob ali sladkorja poveča njihovo naklonjenost tem živilom.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Ena od študij je pokazala, da lahko s tem, ko dovolimo otrokom, da se <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1878450X22000506" target="_blank" rel="noreferrer noopener">igrajo s hrano</a>, zmanjšamo prehransko neofobijo oziroma strah pred novo hrano. Raziskovalci so otroke spodbujali, naj se dotikajo, vonjajo in natančno opazujejo sestavine, vendar brez pričakovanja, da jih bodo poskusili. Otroci so postali bolj odprti do neznanih sestavin in so bili kasneje bolj pripravljeni poskusiti jih.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Spodbujanje otrok k kuhanju je prav tako pripomoglo k povečanju njihove želje po uživanju neznane hrane. Eksperimentalni kuhar <strong>Jozef Youssef</strong>, ki je sodeloval pri študiji, pravi, da je ključ v drugačnem dojemanju hrane s strani otrok. &#8220;<em>V igri in vključevanju v senzorične igre je nekaj, kar deluje pri otrocih,</em>&#8221; pravi. &#8220;<em>V zelo sproščenem in mirnem okolju brez pritiska so otroci zelo pripravljeni malo poigrati se s hrano, okusiti, poskusiti in eksperimentirati z različnimi stvarmi.</em>&#8220;</p>



<p class="wp-block-paragraph">Z malo sreče bo vse to morda pomagalo, da bo vaš otrok pojedel tudi kaj drugega kot le bež barvno hrano.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Tako prehrana otrok lahko vpliva na njihovo duševno zdravje</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/prehrana-majhnih-otrok-lahko-vpliva-na-njihovo-dusevno-zdravje/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Barbara Perko]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 09 May 2026 06:00:59 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[Zdravje]]></category>
		<category><![CDATA[duševno zdravje]]></category>
		<category><![CDATA[Norveška]]></category>
		<category><![CDATA[prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[sadje]]></category>
		<category><![CDATA[zelenjava]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=12302</guid>

					<description><![CDATA[Nova raziskava je pokazala, da lahko prehrana otrok vpliva na njihovo duševno zdravje. ]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<ul class="wp-block-list">
<li>Študija je pokazala močno povezavo med prehrano in duševnim zdravjem majhnih otrok. </li>



<li>Pri otrocih, ki so pogosteje jedli zelenjavo in sadje, so zaznali manj čustvenih stisk.</li>



<li>Pogostejši vnos sladkih in slanih prigrizkov je povezan s pogostejšimi čustvenimi stiskami.</li>
</ul>



<p class="wp-block-paragraph">Nova raziskava je pokazala, da lahko prehrana otrok vpliva na njihovo duševno zdravje. Otroci, ki jedo več sadja in zelenjave, kažejo manj čustvenih stisk, kot so anksioznost, depresija in socialni umik. Pri otrocih, ki jedo več sladkih in slanih prigrizkov, so zaznali več težav pri soočanju s čustvenimi stiskami, vključno z agresijo in težavami s pozornostjo, je ugotovila nova študija.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Študija, ki so jo izvedli raziskovalci na <a href="https://www.uia.no/english/about-uia/employees/ninaco/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Univerzi v Agderju</a> na Norveškem in objavili v reviji Nutrients, kaže na močno povezavo med prehrano in duševnim zdravjem majhnih otrok. &#8220;<em>Težave z duševnim zdravjem se po vsem svetu povečujejo. Prepoznavanje dejavnikov, ki jih je mogoče preprečiti, je pomembno in bo imelo največji učinek, če se jih prepozna pri majhnih otrocih,</em>&#8221; so zapisali raziskovalci.</p>



<h2 class="wp-block-heading">Preučujejo vse dejavnike, ki bi lahko imeli vpliv</h2>



<p class="wp-block-paragraph">Študija je ugotovila, da je duševno zdravje še posebej pomembno v zgodnjem obdobju. Ključno je za prihodnje šolske dosežke, socialne veščine in izobraževanje, kar vpliva na zdravje in socioekonomske dosežke v življenju. Ker se težave z duševnim zdravjem po vsem svetu povečujejo, raziskovalci vse bolj preučujejo prehrano, življenjski slog in druge socioekonomske dejavnike, ki lahko vplivajo na ta trend.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Raziskovalci so analizirali podatke 363 otrok, starih 4 leta, in njihovih mater iz študije <a href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28931384/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Early Food for Future Health</a> na Norveškem, katere cilj je izboljšati prehrano otrok v starosti med šestimi in dvanajstimi meseci. Študija je ugotovila, da so otroci, ki so pogosteje jedli zelenjavo in sadje, kazali nižjo stopnjo čustvenih stisk ne glede na izobrazbo matere, finančne težave ter materine simptome depresije in anksioznosti. Hkrati je bilo pogostejše uživanje sladkih in slanih prigrizkov povezano s pogostejšim problematičnim vedenjem.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Takšno vedenje se pogosto začne pri otrocih, mlajših od petih let. Glede na študijo je pri približno dveh tretjinah otrok, ki med drugim in tretjim letom starosti kažejo takšne težave, stanje podobno tudi v šolskem obdobju. &#8220;<em>To kaže na pomembnost zgodnjega prepoznavanja dejavnikov, povezanih z duševnim zdravjem,</em>&#8221; je zaključila študija.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ste mama tipa gumijasti medvedki ali mandlji?</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/mama-gumijasti-medvedki-mama-mandlji-oznaka-prehrana-otrok/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Barbara Perko]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 23 Apr 2026 09:10:14 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[mama gumijasti medvedki]]></category>
		<category><![CDATA[mama mandlji]]></category>
		<category><![CDATA[otroci]]></category>
		<category><![CDATA[prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[sladkarije]]></category>
		<category><![CDATA[zdrava prehrana]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=12144</guid>

					<description><![CDATA[Razvrščanje in poimenovanje različnih tipov starševstva ni nič novega. Vsake toliko časa pa se pojavijo nove razdelitve.]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="has-medium-font-size wp-block-paragraph"><strong>Razvrščanje in poimenovanje različnih tipov starševstva ni nič novega. Vsake toliko časa pa se pojavijo nove razdelitve.</strong></p>



<p class="wp-block-paragraph">Trenutno sta zelo modni oznaki &#8220;mama gumijasti medvedki&#8221; in &#8220;mama mandlji&#8221;. Trend je zajel predvsem družbeno omrežje TikTok.</p>



<h2 class="wp-block-heading">Kako veste, v katero kategorijo sodite?</h2>



<p class="wp-block-paragraph">Izraz &#8220;mama gumijasti medvedki&#8221; označuje tisto mamo, ki otrokom dovoli, da doma uživajo sladkarije, medtem ko &#8220;mama mandlji&#8221; ne odstopa od pravil zdrave prehrane. Prvemu opisu naj bi ustrezale vse tiste mame, ki ne nadzorujejo do najmanjše podrobnosti, kaj otroci uživajo, in ki so odprte za poskušanje novih trendovskih prigrizkov. </p>



<p class="wp-block-paragraph">Zanimivo je, da so v komentarjih številne mame, ki sodijo v prvo skupino, povedale, da so jih vzgajale mame, ki sodijo v drugo skupino. Same pa so se odločile imeti na zalogi sladkarije in prigrizke kot odziv na svojo preveč nadzorovano vzgojo.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Mame, ki sodijo v prvo skupino, so na družbenem omrežju poudarile, da to še en pomeni, da njihovi otroci nimajo na voljo zdrave hrane. &#8220;<em>Ne skrbite. Na voljo je tudi veliko sadja in zelenjave,</em>&#8221; je zapisala TikTokerka <a href="https://www.tiktok.com/@authenticallyamanda12" target="_blank" rel="noreferrer noopener">@authenticallyamanda12</a>. </p>



<figure class="wp-block-embed is-type-video is-provider-tiktok wp-block-embed-tiktok"><div class="wp-block-embed__wrapper">
<blockquote class="tiktok-embed" cite="https://www.tiktok.com/@authenticallyamanda12/video/7384434597838196011" data-video-id="7384434597838196011" data-embed-from="oembed" style="max-width:605px; min-width:325px;"> <section> <a target="_blank" title="@authenticallyamanda12" href="https://www.tiktok.com/@authenticallyamanda12?refer=embed">@authenticallyamanda12</a> <p><a title="greenscreen" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/greenscreen?refer=embed">#greenscreen</a> my kids love their snacks, but they are great fruit eaters too. They are fed and healthy. This trend is not to bash other kinds of moms. We just like to accomodate everyone who comes over and help them feel welcome. <a title="autistictiktok" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/autistictiktok?refer=embed">#autistictiktok</a> <a title="autistic" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/autistic?refer=embed">#autistic</a> <a title="autisticson" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/autisticson?refer=embed">#autisticson</a> <a title="autisticmom" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/autisticmom?refer=embed">#autisticmom</a> <a title="adhd" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/adhd?refer=embed">#adhd</a> <a title="adhdtiktok" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/adhdtiktok?refer=embed">#adhdtiktok</a> <a title="adhdkids" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/adhdkids?refer=embed">#adhdkids</a> <a title="audhd" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/audhd?refer=embed">#audhd</a> <a title="audhdkids" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/audhdkids?refer=embed">#audhdkids</a> <a title="neurodivergent" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/neurodivergent?refer=embed">#neurodivergent</a> <a title="neurodivergentfamily" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/neurodivergentfamily?refer=embed">#neurodivergentfamily</a> <a title="safefood" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/safefood?refer=embed">#safefood</a> <a title="sensoryissues" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/sensoryissues?refer=embed">#sensoryissues</a> <a title="foodsensoryissues" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/foodsensoryissues?refer=embed">#foodsensoryissues</a> <a title="accomodations" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/accomodations?refer=embed">#accomodations</a> <a title="everyoneiswelcome" target="_blank" href="https://www.tiktok.com/tag/everyoneiswelcome?refer=embed">#everyoneiswelcome</a> </p> <a target="_blank" title="♬ sonido original - Bryan BOJORQUEZ" href="https://www.tiktok.com/music/sonido-original-7101932530202462982?refer=embed">♬ sonido original &#8211; Bryan BOJORQUEZ</a> </section> </blockquote> <script async src="https://www.tiktok.com/embed.js"></script>
</div></figure>



<p class="wp-block-paragraph">Mame so poudarile, da se odločajo glede na tisto, kar je najbolje za njihovo družino. Pomembni so ravnovesje, zmernost in sprejemanje dobrih odločitev.</p>



<div id="zizz"><div>
<script src="https://www.zurnal24.si/banners/2024/03/zizz/zizz.js"></script>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Nova študija: ta prehranska navada (lahko) vpliva na vedenje otrok</title>
		<link>https://mama.zurnal24.si/ultra-procesirana-zivila-hrana-otroci-sadje-zelenjava/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Scuka]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 10 Mar 2026 13:52:31 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[kako naj hranim otroka]]></category>
		<category><![CDATA[kako raniti otroka]]></category>
		<category><![CDATA[katero hrano dati otrokom]]></category>
		<category><![CDATA[ne dajajte otrokom te hrane]]></category>
		<category><![CDATA[predela hrana]]></category>
		<category><![CDATA[predšolski otroci in hrana]]></category>
		<category><![CDATA[ultra procesirana živila]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://mama.zurnal24.si/?p=11698</guid>

					<description><![CDATA[Posledice niso vidne le na telesnem zdravju.]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<p class="has-medium-font-size wp-block-paragraph"><strong>Študija: ultra-procesirana živila lahko povečajo tveganje za motnje pri predšolskih otrocih</strong>.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Zamenjava takšnih živil z živili, kot so sadje, zelenjava in stročnice, lahko dolgoročno prinese več koristi.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Pretirano uživanje prigrizkov, kot so sladke industrijske slaščice, čips in zelo sladkane pijače, lahko škoduje zdravju. A posledice niso vidne le na telesnem zdravju. Pri predšolskih otrocih, ki pogosto uživajo ultra-procesirana živila, se lahko negativni učinki pokažejo tudi pri vedenju in čustvenem doživljanju.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Na to opozarja raziskava Univerze v Torontu, objavljena v znanstveni reviji JAMA Network Open. Avtorji študije ugotavljajo, da je za predšolske otroke in njihovo duševno zdravje zelo koristno, če se takšna živila nadomestijo s sadjem, zelenjavo in stročnicami.</p>



<h2 class="wp-block-heading">Ocenili so njihovo čustveno stanje</h2>



<p class="wp-block-paragraph">V raziskavo je bilo vključenih 2.077 triletnih otrok. Raziskovalci so ocenili njihov vnos ultra-procesiranih živil, izražen kot delež celotnega energijskega vnosa. Med ultra-procesirana živila sodijo predvsem industrijsko pripravljeni izdelki, ki vsebujejo dodatke, kot so konzervansi, dodani sladkorji in sol, ter imajo praviloma nižjo hranilno vrednost. <a href="https://mama.zurnal24.si/ultra-predelana-hrana-kategorizacija-nova/" target="_blank" rel="noreferrer noopener">Kaj so ultra-procesirana živila preverite TUKAJ. </a></p>



<p class="wp-block-paragraph">Ko so bili otroci stari pet let, so raziskovalci ocenili njihovo vedenje in čustveno stanje. Rezultati so pokazali, da je vsako povečanje deleža energijskega vnosa iz ultra-procesiranih živil za deset odstotkov pri starosti treh let povezano z višjimi rezultati na vprašalnikih za ocenjevanje vedenjskih težav.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Po mnenju avtorjev gre za pomemben učinek na ravni pediatrične populacije. Kanadski raziskovalci so ugotovili tudi, da se zamenjava desetih odstotkov energijskega vnosa iz ultra-procesiranih živil z manj predelanimi živili povezuje z nižjimi rezultati pri ocenjevanju vedenjskih motenj.</p>



<p class="wp-block-paragraph">Raziskava tako prinaša precej jasno sporočilo: pri predšolskih otrocih lahko nadomeščanje industrijsko predelanih živil z minimalno predelanimi ali nepredelanimi živili podpira bolj zdrav vedenjski razvoj in ima lahko dolgoročne koristi za duševno zdravje.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
