Sošolec ji je v plastenko nalil belilo, punca ga je spila

Sošolec je to storil “za šalo”, a so posledice zelo hude. So kriva družbena  omrežja?

Dijakinja iz italijanske Avole je pristala v bolnišnici, potem ko je popila vodo iz plastenke, v kateri je bilo razredčeno belilo. Po poročanju italijanskih medijev naj bi sošolec priznal, da je v plastenko “za šalo” dolil nekaj belila. Primer preiskujejo karabinjerji.

Po uri športne vzgoje

Do dogodka je prišlo ob koncu ure športne vzgoje. Ko se je učenka vrnila v učilnico in pila iz plastenke, je takoj zaznala nenavaden, na belilo podoben vonj. Učitelji in ravnateljica so bili takoj obveščeni, družina pa je dekle odpeljala v bolnišnico.

Karabinjerji so v šoli našli plastenko z belilom, za katero ugotavljajo, da jo je nekdo v šolo prinesel od zunaj. V nadaljnjih razgovorih je eden od sošolcev po navedbah medijev že priznal, da je on dolil belilo v vodo, šlo pa naj bi “le za šalo”.

Nevarne šale in izzivi na družbenih omrežjih

Primer iz Avole razkriva pojav moralne otopelosti, ko mladostniki izgubijo občutek meje in za “šalo” razumejo tudi tvegana ravnanja, so se razpisali italijanski mediji. Ugotavljajo, da so takšni dogodki v Italiji  vse pogostejši: zelo resna dejanja pa otroci ter mladostniki doživljajo kot nedolžne igre.

Psihologi ta proces opisujejo kot moralno otopelost, to je postopno izgubo občutljivosti za škodo, ki jo naše ravnanje lahko povzroči drugim. Tisto, kar je sprva nesprejemljivo, s ponavljanjem, gledanjem ali deljenjem postane “normalno”. Prag “ni tako hudo” se znižuje do točke, ko je tudi tvegano dejanje dojeto kot preprosta šala.

V študiji, objavljeni v Journal of Youth and Adolescence, so raziskovalci pokazali, da pogosta izpostavljenost nasilnim vedenjem pri mladostnikih zmanjšuje empatijo in povečuje verjetnost agresivnih ravnanj. Bolj ko se mladi privajajo skrajnim prizorom, od ustrahovanja do nevarnih izzivov na družbenih omrežjih, manj zaznavajo težo posledic.

Žalitve tako postanejo “samo šala”, ustrahovanje “samo hec”, potencialno smrtonosna gesta pa “le nedolžna šala”. Mehanizem posebej uspeva pri najstnikih, ko potreba po odobravanju vrstnikov pogosto prevlada nad lastno presojo.

Več raziskav, objavljenih v reviji Aggressive Behavior, kaže, da redno gledanje nasilnih vsebin vodi v to, da čustveni odziv na tujo bolečino peša, z njim pa tudi sposobnost, da se ustavimo, preden prestopimo mejo. Pri mladih se to pogosto odrazi v tem, da se skupinsko smejejo celo ob očitni škodi, kot da bi bila tuja bolečina del igre.

dezurni@styria-media.si