Na tem področju so slovenski učenci nadpovprečni, vendar …

Dosežki slovenskih učencev pri matematiki in naravoslovju so po raziskavi TIMSS kljub padcu nadpovprečni.

Dosežki slovenskih četrtošolcev na področju matematične in naravoslovne pismenosti so po mednarodni raziskavi trendov v znanju matematike in naravoslovja (TIMSS) 2023 nad povprečjem vseh sodelujočih držav, pri naravoslovju so nekoliko boljši. So pa dosežki slovenskih učencev v primerjavi s prejšnjo meritvijo iz leta 2015 na obeh področjih padli.

V raziskavi TIMSS 2023 za četrtošolce je sodelovalo 59 držav in šest posamičnih izobraževalnih sistemov, skupaj je bilo vključenih 360.079 učencev. V Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 149 šol in 4746 učencev.

Pri obeh predmetih nad povprečjem, vendar …

Rezultati tokratne raziskave so pokazali, da so slovenski četrtošolci pri matematiki dosegli 514 točk (mednarodno povprečje 504 točke), pri naravoslovju pa 526 točk (mednarodno povprečje 494 točk), je na novinarski konferenci pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave v Sloveniji Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta.

A dosežki po njenih navedbah kažejo na negativen trend. V primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2015 so slovenski učenci pri matematiki dosegli šest točk manj, pri naravoslovju pa 17 točk manj. V raziskavi iz leta 2019 Slovenija ni sodelovala.

Med državami sta pri dosežkih učencev po besedah Japelj Pavešić od leta 2015 precej napredovali Švedska, predvsem v matematiki, in Anglija, padla pa je Finska, ki se jo v razpravah o šolskih sistemih pogosto postavlja za zgled.

Po besedah Japelj Pavešić je pomemben tudi podatek, kolikšni deleži učencev so dosegli določene ravni znanja. Mejnik najvišjega znanja je pri matematiki doseglo pet odstotkov slovenskih učencev, pri naravoslovju pa osem (mednarodno povprečje na obeh področjih je sedem odstotkov). Prvi mejnik znanja, ki kaže dosežene vsaj minimalne standarde, pa je pri matematiki doseglo 93 odstotkov slovenskih učencev (mednarodno povprečje 91 odstotkov), pri naravoslovju pa 95 odstotkov (mednarodno povprečje 90 odstotkov).

Dečki boljši pri obeh predmetih

Po raziskavi imajo slovenski četrtošolci pri matematiki približno enakovredno znanje pri vseh sklopih predmeta, za razliko od prejšnje, ko so bili precej šibki pri številih. Pri naravoslovju je njihovo šibkejše področje veda o Zemlji, močnejše pa neživa narava.

Glede obeh spolov je raziskava iz leta 2015 za Slovenijo pokazala, da imajo dečki boljše znanje pri naravoslovju, medtem ko pri matematiki razlike ni bilo. Po novi raziskavi pa so dečki boljši od deklic tako pri matematiki kot pri naravoslovju, kar je trend tudi v veliko drugih državah, je povedala Japelj Pavešić.

V Sloveniji je po raziskavi le osem odstotkov šol takšnih, za katere so ravnatelji navedli, da imajo veliko težav z disciplino, pri čemer pa je po besedah Japelj Pavešić zanimivo, da se dosežki učencev iz teh šol ne razlikujejo od učencev drugih šol. “To kaže na to, da šole, kjer imajo večje težave z disciplino, vseeno poskrbijo za to, da se otroci enako dobro naučijo matematike in naravoslovja,” je dejala.

V primerjavi z drugimi državami slovenski učitelji dokaj nizko ocenjujejo razmere v svojih šolah, predvsem varnost, urejenost šol ter disciplino učencev. Raziskava je še pokazala, da imajo učenci v Sloveniji zelo malo ur pouka v šolskem letu. Pri tem sta med sodelujočimi državami za nami le še Finska in Latvija.

Minister: Še en signal za pripravljavce učnih načrtov

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je v odzivu na rezultate na novinarski konferenci dejal, da so dosežki slovenskih četrtošolcev tudi osem let po zadnjem merjenju nad mednarodnim povprečjem, kažejo pa, da so slovenski učenci boljši pri prepoznavanju dejstev kot pa pri sklepanju in njihovi uporabi. To je po njegovih besedah še en signal za pripravljavce učnih načrtov in učitelje, da so pozorni na tista področja, kjer so zaznane pomanjkljivosti.

Opozoril je, da se trend padanja dosežkov od leta 2015 pojavlja tudi v nekaterih nam primerljivih državah, kot pomenljiv pa je izpostavil tudi podatek, da sta upadli priljubljenost teh predmetov in motivacija za učencev. “Gre za percepcijo vrednosti izobraževanja in znanja,” je dejal minister. Navedel je nekatere ukrepe, ki so v pripravi, in napovedal spremembe temeljne šolske zakonodaje, med drugim zakonov o vrtcih, osnovni šoli, maturi in šolski inšpekciji, predvsem pa zakona o organizaciji in financiranju vzgoje.

Pri posodobitvah učnih načrtov, ki so v pripravi, bo po njegovih besedah pozornost usmerjena predvsem v pripravo same izvedbe pouka oz. didaktičnih priporočil, ki bodo v podporo učiteljem pri njegovem načrtovanju.

Preberite tudi: Preverili smo, kako boste v letu 2025 proste dneve optimalno usklajevali s prazniki in šolskimi počitnicami.