Ali svojega malčka težko uspavate in se ponoči zbujate? To so najpogostejše napake pri vzpostavljanju kakovostne spalne rutine.
Novopečenim staršem se velikokrat zdi, da otrok nikakor noče zaspati. Če tudi vam uspavanje otrok povzroča težave, je dobro vedeti, katerim napakam se morate izogniti, da bo vaš malček brez skrbi odtaval v deželo sanj.
1. Preskakovanje spalne rutine
Večina ljudi potrebuje nekaj časa, da se umiri in zaspi. Dojenčki pa niso prav nič drugačni. Spalna rutina ne pomaga le vašemu dojenčku, da se sprosti, ampak je tudi odličen način, da se z njim povežete.
“Spalna rutina je preprosta strategija, ki vpliva na to, kako hitro dojenček zaspi in koliko pomoči potrebuje,” pravi Megan Faure, avtorica otroške knjige The BabySense Secret. “Čeprav se zdi, da je to zamuden ali strog postopek, vam in vašemu otroku prihrani energijo in čas.” Eno uro pred spanjem začnite s spalno rutino. Topla kopel lahko pomaga sprostiti vašega dojenčka, po njej pa mu preberite zgodbo ali predvajajte pomirjujočo glasbo. Po hranjenju otroka položite v posteljico, že čez nekaj časa bo zaspal sam.
2. Ignoriranje znakov, da je čas za spanje
“Dojenčki in malčki vedno pokažejo, da so utrujeni in morajo spati,” pravi Kim West, avtorica knjige The Sleep Lady’s Good Night, Sleep Tight. Običajno to kažejo z mencanjem oči, zehanjem, upočasnjeno aktivnostjo, živčnostjo, izgubo zanimanja za ljudi in igranje. “Če se ne zmenite za te znake, otrokovo telo ne bo črpalo pomirjujočega melatonina,” dodaja. Namesto tega bodo otrokove nadledvične žleze proizvajale hormone, povezane s stresom, ki bodo otroka še dodatno razdražili.
Če boste pozorni na te znake, boste opazili, da se ta spalni vzorec razvije vsako noč približno ob enakem času. Če pa jih ne opazite, pojdite z otrokom v tiho in zatemnjeno sobo, preden začnete s spalno rutino. Takrat boste bolje videli znake, da je čas za spanje.
3. Enostavne navade so postale slabe rutine
Popolnoma razumljivo je, da ste po neprespani noči ob treh zjutraj pripravljeni storiti prav vse, da bi otrok zaspal. Običajno se starši poslužujejo zibanja, objemanja, sprehoda, petja in tudi masiranja. A Kim West svari, da te na videz preproste navade, postanejo slabe rutine, ko dojenček dopolni tri ali štiri mesece. “Takšne navade postanejo težava, saj so v otrokovem umu povezane s spanjem. Brez njih namreč ne more več zaspati.” Ključno je, da otroka položite v posteljico, kadar je zaspan in tudi kadar je zbujen. Tako se bo otrok tudi naučil, kako samega sebe pomiriti.
4. Prezgodnje odvajanje od posteljice in navajanje na posteljo
“To je klasična napaka, ki jo delajo starši,” opozarja Megan Faure. “Otroka ne dajajte v posteljo običajne velikosti, dokler sam ne more splezati iz posteljice.” Ko lahko otrok sam spleza iz posteljice, postane sam sebi nevaren, zaradi česar ga je treba prestaviti v večjo posteljo. A to se redko zgodi pred dopolnjenim drugim letom starosti.
5. Uspavanje otroka na kateremkoli kraju
Nihče ne želi biti suženj otrokovega spalnega urnika, a resnica je, da dremanje v vozičku ali avtomobilskem sedežu otroku ne zagotavlja globokega spanca, ki ga potrebuje. Za razvoj dobrih spalnih navad mora imeti otrok poznano območje spanja, kjer vsak dan drema in spi. To pravilo seveda ne velja za pomembne dogodke ali obveznosti, ki vam onemogočajo uspavanje otroka na istem mestu.
6. Nedoslednost urnika spanja
Doslednost je ključnega pomena za otroka, še posebej, kar se tiče spanja. “Za uravnavanje dnevnih in nočnih hormonskih ciklov so potrebni redni dremeži in razumni časi za spanje,” svetuje dr. Lisa Meltzer.
“Urnik spanja je zelo pomemben za nastavitev naše notranje ure. Dosleden urnik spanja pomaga otroku, da postane zaspan in zaspi vsak dan ob istem času. Če se urnik ves čas spreminja, telo ne ve, kdaj naj zaspi. Težave s spanjem pogosto izhajajo iz nedoslednih urnikov, saj starši uspavajo svoje otroke prezgodaj ali pa prepozno.”
Seveda obstaja prostor za prilagodljivost. Nekatere dni bo otrok spal več, druge manj. “Ko se boste naučili prepoznati otrokove znake za spanec, boste lažje prilagodili svoj urnik,” je povedala Kim West. Če je otrok zahteven in živčen, je to dober kazatelj, da potrebuje daljši spanec, zgodnejši čas spanja, poznejši čas vstajanja ali vse od naštetega.
7. Otroku dovolite, da gre pozno spat v upanju, da bo zaspal
Čeprav se to sliši kot dobra zamisel, ne deluje dobro pri mlajših otrocih. “Njihova notranja ura jih zjutraj zbudi ob približno isti uri, ne glede na to, kdaj gredo spat,” pravi dr. Meltzer. Če otroku pustite bedeti dlje časa, bo naslednji dan še bolj izčrpan in živčen. Namesto tega se raje držite določene ure za spanje in tako otroku zagotovite 10 do 11 ur spanca, ki ga potrebuje.
Če se otrok prezgodaj zbudi, pred šesto uro zjutraj, to pomeni, da je zvečer šel prepozno spati. Naslednjič ga poskusite uspavati pol ure ali uro kasneje.
8. Sprejemanje odločitev o spanju sredi noči
Sredi noči je težko sprejemati modre odločitve, zato je to čas, ko starši delajo največje napake. Po mnenju Kim West je največja napaka reaktivno skupno spanje. “To je, ko družina spi skupaj v isti postelji, saj je to edini način, da otrok zaspi.” To je tudi čas, ko navade postanejo slabe rutine. “Starši tako nenamerno povzročijo še več joka in se zatekajo k slabim navadam, da rešijo težavo.“
Eden takšnih primerov je, ko otroka po določenem času jokanja primete v naročje in ga zibate, dokler ne zaspi. Tako otroka namreč naučite, da bo z jokom dobil to, kar želi.
Če menite, da ne sprejemate dobrih odločitev, prosite partnerja, naj posreduje. Ekipno delo sredi noči obema staršema omogoča boljši spanec.
9. Starša nista na isti strani
“Starša morata biti pri vzgoji enotna, še posebej pri izboljšanju otrokovega spanca,” opozarja Kim West. “Dogovoriti se morate o taktikah, ki jih boste uporabili, da se otrok nauči pomiriti in kakovostno spati. Prav je, da se rutine rahlo razlikujejo, vendar se je treba o velikih odločitvah dogovoriti vnaprej.“
Te odločitve vključujejo otrokov urnik spanja ter navade, kako ga uspavati. S partnerjem se usedite in se pogovorite, kaj je najboljše za družino. Če eden vstaja večkrat kot drugi, potem ima ta starš prednost pri odločanju. Nikakor pa ne pozabite, da je doslednost ključna za uspešen in kakovosten proces spanja.
10. Prezgodaj ste odnehali
Nikoli ni prepozno za spremembo slabih spalnih navad, a starši morajo biti potrpežljivi. “Pričakovati hitre rezultate, medtem ko želite spremeniti dolgoročno spalno navado, ni realno,” je še dejala West. “Da bi opazili spremembe, traja približno dva do tri tedne.” Nekateri starši se hitro ujamejo v past pričakovanja, da se bodo otrokove spalne navade spremenile same od sebe. Ne pozabite, da bo s časom in trudom celotna družina kmalu mirno spala. Kot v vsako delo, pa je tudi v to treba vložiti trud.
