Napake, ki lahko ogrozijo vez med starši in otroki

Čeprav so napake pogost pojav med vzgajanjem otrok, pa imajo lahko nekatere izjemno škodljiv vpliv na otroke ter njihov razvoj.

Starševstvo je izjemno težka naloga, ki jo le stežka opravimo popolno. Ko postanete starš, se morate pripraviti na dejstvo, da boste zagotovo delali napake. Čeprav so napake pogost pojav med vzgajanjem otrok, pa imajo lahko nekatere hude napake izjemno škodljiv vpliv na otroke ter njihov razvoj.

Starševstvo je lahko včasih tudi disfunkcionalno, kar ogroža vez oziroma odnos med starši in otroki. Negativno lahko vpliva tudi na odnos med brati in sestrami.

Disfunkcionalno starševstvo

Disfunkcionalno starševstvo prepoznamo po dejavnikih, kot so tekmovanje otrok za pozornost staršev, verbalno nasilje, starševstvo, ki temelji na strahu … V disfunkcionalnih gospodinjstvih morajo včasih otroci tekmovati med seboj za pozornost ali naklonjenost staršev. To pa lahko vodi v rivalstvo in zamere, poroča portal Psychology Today.

Drugi faktor, ki je pogost v disfunkcionalnem starševstvu, je tudi verbalno nasilje. Verbalno nasilje pogosto dobiva manj pozornosti kot fizična zloraba, a so njegove posledice dolgoročne narave. Pod verbalno zlorabo ne spada le kričanje, ampak tudi ignoriranje otrok, ko delijo novice, izražanje prezira do njihov idej in nepotrebno kritiziranje. Takšna dejanja močno vplivajo na otroka in mu dajo občutek nepomembnosti in ničvrednosti, kar lahko slabo vpliva na njihov čustveni razvoj.

Nekateri starši nikakor ne morejo zaupati otrokovim odločitvam in presoji. To vodi do tega, kar nekateri imenujejo starševstvo, ki temelji na strahu. Takšno starševstvo opisuje vrsto disfunkcionalnih stilov, ki izhajajo iz nezmožnosti zaupanja otrokom, da bodo sami skrbeli zase, in strahu, da jim ne bo uspelo brez neprestanega posredovanja staršev. Pod te disfunkcionalne oblike spadata tudi helikoptersko starševstvo ter obrambno starševstvo, kjer so odločitve staršev namenjene predvsem zaščiti lastnega ugleda.

Nekatere oblike disfunkcionalnega starševstva se pojavijo kot odgovor na zahtevnega otroka. Pri drugem letu starosti so majhni otroci izrazno kljubujoči in agresivni. Nekateri starši se na takšno vedenje odzovejo s tako imenovanim vsiljivim načinom starševstva, v katerem omejujejo otrokove avtonomne želje, postavljajo preveč pravil in tako posledično motijo otrokovo priložnost, da samostojno razvije veščine, ki jih potrebuje za uravnavanje lastnega vedenja.

Vpliv na otrokov razvoj

Disfunkcionalno starševstvo ne vpliva le na odnos med družinskimi člani, ampak tudi na otrokov razvoj. Neugodne izkušnje iz otroštva, vključno z verbalno ali fizično zlorabo ter čustvenim zanemarjanjem s strani staršev, pomembno vplivajo na človekov razvoj ter na posameznikovo telesno in duševno zdravje. Otroci iz disfunkcionalnega okolja pogosteje postanejo zasvojeni z alkoholom, drogami in nikotinom. Prav tako pa obstaja večja verjetnost, da razvijejo depresijo in tesnobo, še navaja omenjeni portal.

Običajno v disfunkcionalnem okolju določeni člani zavzamejo določene vloge: nekdo je starš, ki preganja otroka, brat ga brani, sestra se obnaša kot mučenica za zaščito drugih in podobno. Raziskave so pokazale, da če eden ali več članov družine najde način, da se odreče svoji vlogi, lahko tudi drugi najdejo pot do uravnoteženega delovanja, saj tako lahko začnejo delovati v lastno korist.

Narcisoidno starševstvo

Pri narcisoidnem starševstvu so potrebe staršev postavljene pred potrebe otrok. Sinovi in hčere pa raje ugajajo staršem, namesto da bi se osredotočili na svoj razvoj. V takšni obliki družinske dinamike otroci menijo, da je sprejemanje pogojeno in deloma odvisno od njihove podrejenosti zahtevam staršev. Zanikanje, bes in krivda so pogosti elementi, medtem ko sta ranljivost in odgovornost običajno spregledani oziroma celo zavrnjeni. Otroci v takšnem okolju običajno odraščajo brez občutka čustvene varnosti.

Otroci, ki jih vzgajajo starši z narcistično osebnostno motnjo ali z visoko narcisoidnimi lastnosti, lahko odrastejo brez občutka, da so uslišani ali videni, pogosto pa jih spremlja občutek, da njihova čustva ostajajo nepriznana. Narcisistični starši občasno vidijo svoje otroke zgolj kot pripomočke in jih sodijo predvsem po tem, kako se njihova dejanja odražajo na staršu, poroča Psychology Today. Otroci, ki odraščajo v takšnem okolju, imajo lahko težave z nizko samozavestjo ter stežka razvijejo zdrave odnose, saj nimajo pozitivnih vzornikov.

V otroštvu se takšni otroci pogosto počutijo nevidno, v odraslem življenju pa se pričnejo zapirati vase ali pa obupano iščejo ljubezen. Nekateri se lahko v kasnejših razmerjih zelo hitro podredijo partnerju, zaradi česar so še posebej ranljivi za zlorabe in manipulacije.