Zaradi teh napak staršev so otroci nepotrpežljivi in razvajeni

Možgani otrok so zelo fleksibilni, z različnimi spodbudami iz okolja jih lahko okrepimo ali oslabimo. To so glavne napake, ki jih starši počnejo pri vzgoji otrok.

“Današnji otroci so v uničenem čustvenem stanju! Večina jih pride v šolo čustveno nesposobnih za učenje, k temu je prispevalo veliko dejavnikov današnjega življenjskega sloga,” je dejala Victoria Prooday, delovna terapevtka.

V svojem dolgoletnem delu s starši, otroki in učitelji je videla marsikateri opozorilni znak in spoznala, da so dandanes številni otroci vse slabši, zato se je odločila deliti nekaj nasvetov. “Spodbujam vse starše, ki jih skrbi prihodnost njihovih otrok, da preberejo ta resnično dobronameren nasvet. Vem, da se mnogi odločijo, da ne bodo poslušali in brali takšnih stvari, vendar morate zavoljo otrok slišati to sporočilo.“

“Enako slišim od vsakega učitelja, ki ga srečam. Med svojim delom kot terapevtka še vedno opažam upad otrokovega socialnega, čustvenega in akademskega delovanja, pa tudi močno povečanje učnih težav in drugih diagnoz. Kot vemo, so možgani fleksibilni, z okoljem jih lahko okrepimo ali pa oslabimo. Resnično verjamem, da kljub našim najboljšim namenom žal možgane otrok oblikujemo v napačno smer,” je dejala terapevtka.

Glavne napake staršev

1. Otroci dobijo vse, kar hočejo in takoj, ko to hočejo

“Lačen sem.” – “Kosilo bo čez sekundo, izvoli.“

“Žejen sem.” – “Bova zdaj takoj kupila sok.“

Sposobnost zavrniti takojšnje zadovoljstvo je eden ključnih dejavnikov za prihodnji uspeh. Seveda imamo v mislih najboljše namere, da razveselimo otroka, a srečen bo ostal le za trenutek, na dolgi rok pa bo žalosten. Da osvojite to sposobnost, morate dobro delovati pod pritiskom. Sčasoma postanejo naši otroci vedno manj sposobni obvladovati tudi najmanjši pritisk, kar na koncu ustvari velike ovire za njihov uspeh kasneje v življenju.

To nesprejemanje zavrnitev lahko pogosto opazimo v učilnicah, nakupovalnih središčih in trgovinah, kadar otrok sliši besedo ‘ne’ in plane v jok, kar je posledica permisivne vzgoje staršev.

2. Otrok ne učimo socialnih veščin

Vsi smo zaposleni, zato svojim otrokom dajemo različne igrače in digitalne naprave, da jih zaposlimo. Otroci so se včasih veliko več igrali zunaj, kjer so se učili in urili svoje socialne veščine v nestrukturiranem in naravnem okolju. Na žalost pa je tehnologija nadomestila čas, preživet v naravi. Poleg tega je tehnologija naredila starše manj dostopne, in čeprav to pogosto počnejo, s tem škodijo tako otrokom kot sebi. Zato morajo biti na prvem mestu dobro razvite socialne veščine.

Možgani so kot mišica, ki jo moramo trenirati. Če želite, da vaš otrok zna voziti kolo, ga boste naučili. Če želite, da vaš otrok zna počakati, ga boste naučili potrpežljivosti. Če želite, da se vaš otrok zna socializirati, ga morate naučiti socialnih veščin. Enako velja za vse druge veščine. Brez razlike!

3. Zabava brez konca

Za naše otroke smo ustvarili umeten svet zabave. Preprosto ni več dolgočasnih trenutkov. V trenutku, ko se umirijo, jih ponovno hitro poženemo v zabavo, saj se nam bo drugače zdelo, da ne izpolnjujemo svoje starševske dolžnosti.

Živimo v dveh ločenih svetovih. Oni imajo svoj zabavni svet, mi pa svoj delovni svet. Zakaj nam otroci ne pomagajo toliko pri gospodinjskih opravilih, pomivanju posode ali pranju perila? Zakaj njihove igrače in sobo največkrat pospravljamo z njimi? Zakaj nenehno govorimo “naj bodo otroci otroci“, kot da bodo zaradi nekaj obveznosti nehali biti otroci?

To so osnovna monotona dela, ki trenirajo možgane, da so funkcionalni in delujejo tudi takrat, ko je dolgčas. Ko otroci začnejo hoditi v šolo, nastopi čas, ko začnejo ugovarjati, da nočejo tega početi, da jim je pretežko ali dolgčas. Zakaj pride do tega? Ker te delovne mišice zaradi neskončne zabave niso bile dovolj trenirane, treniramo pa jih izključno z delom in obveznostmi.

4. Tehnologija

Uporaba tehnologije kot “brezplačne skrbniške storitve” pravzaprav sploh ni brezplačna. Plačilo vas čaka tik za vogalom. Plačamo namreč z živčnim sistemom naših otrok, z njihovo pozornostjo in njihovo sposobnostjo sprejemanja zavrnitve. V primerjavi z virtualno resničnostjo je vsakdanje življenje dolgočasno. Ko otroci vstopijo v učilnico, so izpostavljeni človeškim glasovom in ustrezni vizualni stimulaciji v nasprotju z bombardiranjem “grafičnih eksplozij” in “posebnih učinkov”, ki jih vidimo na zaslonih.

Po nekaj urah virtualne resničnosti postane procesiranje informacij v razredu za otroke velik izziv, saj so njihovi možgani navajeni na visoko stopnjo stimulacije, ki jo omogoča tehnologija. Zaradi nezmožnosti obdelave nižjih ravni stimulacij se otroci slabše odrežejo v akademskih izzivih. Tehnologija nas prav tako čustveno loči od otrok in družin. Čustvena dostopnost staršev je glavno ‘hranilo’ za otrokove možgane, žal pa jih postopoma prikrajšamo zanj.

5. Otroci “vladajo” svetu

“Moj sin ne mara zelenjave.” “Moja hčerka ne mara iti zgodaj spat.” “Otrok se noče sam obleči.” To je nekaj najpogostejših stavkov, ki jih Prooday najpogosteje sliši od staršev. Od kdaj nam otroci narekujejo, kako jih vzgajati? Če jim vse prepustimo, bodo jedli samo testenine, peciva, sladkarije. Gledali bodo samo televizijo, igrali igrice in nikoli ne bodo šli spat.

Kaj dobrega naredimo otrokom, če jim damo tisto, kar si oni želijo, medtem ko vemo, da to zanje ni dobro? Brez ustrezne prehrane in kakovostnega spanca pridejo otroci v šolo razdražljivi, živčni in nepazljivi. Poleg tega jim tako pošiljamo še napačno sporočilo. Naučijo se, da lahko delajo, kar želijo, in ne rabijo delati tega, česar nočejo. Obveznosti in dolžnosti so jim pravzaprav popolnoma tuje.

Žal moramo kdaj v življenju storiti tudi nekaj, česar nočemo, da dosežemo nekatere cilje. Če želi biti otrok odličen v šoli, potem se mora učiti in delati na tem. Če želi biti uspešen nogometaš, mora vaditi. Naši otroci dobro vedo, kaj hočejo, vendar imajo velike težave narediti tisto, kar je potrebno za to, da dosežejo cilj. Posledica so neizpolnjeni cilji in razočarani otroci.

Trenirajte otrokove možgane!

Otroku lahko spremenite življenje tako, da trenirate njegove možgane, da bo lahko uspešen na socialni, čustveni in akademski ravni. Terapevtka Victoria Prooday predlaga naslednje:

1. Naj vas ni strah postaviti mej

Otroci potrebujejo meje, da lahko odrastejo v srečne in zdrave ljudi. Ustvarite dnevni urnik in določite, kdaj je čas kosila, spanja in kdaj je čas pred zaslonom.

Razmišljajte o tem, kaj je zanje dobro, in ne o tem, kaj si oni želijo. Kasneje v življenju vam bodo hvaležni.

Starševstvo je težko delo. Morate biti ustvarjalni, da naredite tisto, kar je dobro za njih, saj je to pogosto ravno to, česar si ne želijo. Otroci potrebujejo zajtrk in kakovostno hrano. Preživeti morajo čas na prostem in iti spat ob enaki uri, da so naslednji dan pripravljeni na šolo.

Stvari, ki jim niso všeč, spremenite v zabavne, čustveno stimulativne igre.

2. Omejite tehnologijo in se ponovno čustveno povežite z otroki

Presenetite jih z rožami, nasmehnite se jim, požgečkajte jih, pustite jim prisrčno sporočilo pod blazino ali v nahrbtniku. Presenetite jih tako, da greste na kosilo ali sladico po pouku, zaplešite ali pa naredite sredi dnevne sobe utrdbo iz blazin.

Prirejajte družinske večere. Igrajte družabne igre, pojdite kolesarit ali na dolge sprehode.

3. Vadite sprejemanje zavrnitve

Naj čakajo! V redu je, da jim je dolgčas, saj je to prvi korak k ustvarjalnosti. Postopoma podaljšujte čakalno dobo med “želim” in “dobil bom”.

Izogibajte se uporabi tehnologije v javnem prevozu, avtomobilu in restavracijah. Namesto tega jih naučite čakati, medtem pa se pogovarjajte in se igrajte igrice.

Omejite nenehno grizljanje prigrizkov in sladkarij.

4. Otroka že od malih nog naučite »monotonega« dela, saj so to temelji za prihodnost

Zlaganje perila, pospravljanje igrač, obešanje oblačil, pospravljanje živil, priprava mize, postiljanje postelje … Bodite ustvarjalni. Na začetku naj so tovrstna dela spodbudna in zabavna, tako da bodo njihovi možgani odgovornost in delo povezovali z nečim pozitivnim.

5. Naučite svojega otroka socialnih veščin

Naučite ga menjati, deliti, izgubljati/zmagati, sklepati kompromise, hvaliti druge ljudi in uporabljati besede, kot sta prosim in hvala. Seveda se morate vsekakor tega držati tudi starši in otrokom z zgledom kazati, kakšno je pravo obnašanje.

Po izkušnjah terapevtke se otroci spremenijo v tistem trenutku, ko starši spremenijo svoj pogled na starševstvo. Pomagajte otrokom uspeti v življenju tako, da trenirate in krepite njihove možgane že od zgodnjega otroštva.