Otroci gledajo kuharske šove in talente: to se dogaja z njimi 

Resničnosti šovi so izjemno priljubljeni pri otrocih, kar večina občinstva je otrok. Starši so običajno mnenja, da se otroci iz šovov tudi veliko naučijo, a resnica je ravno nasprotna. Resničnostne oddaje lahko namreč škodujejo otrokovi samopodobi. 

Odraščanje v digitalni dobi pomeni, da so otroci pogosto izpostavljeni zaslonom in tehnologiji. Čeprav je srečevanje z napravi nekaj popolnoma običajnega, se morajo starši zavedati, da ni vseeno, kaj otroci gledajo na zaslonih.

Martina Peštaj, urednica otroških in mladinskih oddaj na RTV Slovenija ter medijska psihologinja, poudarja, da otroci do tretjega leta ne potrebujejo zaslonov. Ključne izkušnje namreč pridobivajo skozi stik z ljudmi in okoljem.

Kot je pojasnila v podkastu safe.si, točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, je kasneje pomembno, da jih v digitalni svet uvajamo premišljeno. Prav tako jih moramo spodbujati h kritičnemu razmišljanju. Opozarja tudi na tveganja nenadzorovanega gledanja, predvsem na YouTubu, kjer lahko otroci naletijo na neprimerne vsebine.

Starši morajo vedeti, kaj otrok gleda

Peštaj izpostavlja, da je pomembno, da otroka vprašamo, kaj gleda in zakaj to gleda. Otroku moramo namreč pojasniti, da nekatere vsebine niso primerne za otroka določene starosti. Tako bo ta pravila otrok že sproti ponotranjil in mu bo lažje pojasniti, kaj je primerno in kaj ne.  

“Pomembno je, da kot starš vemo, kakšne vsebine gleda naš otrok,” je izpostavila Peštaj. Še posebej to velja za platforme, kot so YouTube, saj se tam posnetki sami predvajajo in hitro lahko pride do tega, da je otrok izpostavljen neprimerni vsebini. Kot varno alternativo izpostavi platformo Živ Žav, ki ponuja preverjene in starostno primerne vsebine.  

Peštaj je prepričana, da je kakovostna vsebina tista, ki otroka ustrezno nagovarja in je starostno primerna. Ob tem izpostavlja, da ni nujno, da gre za poučne vsebine, ampak takšne, ki jih otrok pri določeni starosti lahko razume in jih sprejme za svoje. 

Kako naj starši vedo, katera vsebina je primerna za starost otroka? 

Peštaj izpostavlja, da si je kot starš treba vzeti čas za iskanje primernih vsebin. Starši morajo zato raziskati vse vsebine ter jih ponuditi otroku z razlogom. “Tukaj je res na nas, da ne gremo po liniji najmanjšega odpora in ne damo prve stvari, ki je pri roki, ker s tem ne delamo usluge otroku, niti sebi,” je dejala. 

V podkastu je sogovornica izpostavila, da otroci v Sloveniji množično gledajo resničnostne šove, kot so Slovenija ima talent ali kuharska tekmovanja. Kot je razložila Peštaj, je to že dolgo leta stvar debate med strokovnjaki. Otroku namreč ne moremo prepovedati gledanja dotičnih šovov, saj bo posledično v šoli zapostavljen, ker ne bo mogel sodelovati v pogovorih.

“Zdi se mi pomembno, da to otroci ne gledajo nekontrolirano sami in si ustvarijo potem svoje mnenje,” je pojasnila ter dodala, da je največja težava teh oddaj, da otrok dobi občutek, “moraš biti res nekaj posebnega, da si vreden“. To kasneje vodi v otrokovo prizadevanje k temu, da bi bil drugačen in vrednejši. “Otroci lahko s tem dobijo občutek, da morajo početi nekaj zelo posebnega v življenju, kar pa ni res.” 

V nadaljevanju je strokovnjakinja spregovorila tudi o tem, kakšne posledice nosi otrok, kadar mu dovolimo nenadzorovano gledati vsebine, ki zanj niso primerne. Več si lahko ogledate v spodnjem posnetku.